Samomor in Cankarjev roman Martin Kačur

Avtorji

  • Alojzija Zupan Sosič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.16.2.229-242

Ključne besede:

Schopenhauerjeva etika sočutja, Nietzschejeva ideja svobodne smrti, socialna empatija, roman kot triptih, Kačurjev samomor

Povzetek

Samomor je v Sloveniji kljub visoki stopnji samomorilnosti še vedno tabu tema, zato sem se mu natančneje posvetila v pregledu filozofskih stališč in klasifikacij prostovoljne smrti. V interpretativno-analitični raziskavi sem Kačurjevo smrt v Cankarjevem romanu Martin Kačur utemeljila kot samomor, ki sem ga premislila z različnih perspektiv. Upoštevala sem Schopenhauerjevo filozofsko strpnost do samomora skozi etiko sočutja, Nietzschejevo upravičenje samomora kot izraza človekove svobode v svetu, Freudovo razlago povezave nagona smrti in življenja ter tri stopnje filozofskega prepričanja oziroma razpoloženja. To so idealizem, nihilizem in fatalizem, razporejeni v nenehno dialoško razmerje, prek katerih prestopamo z zgodbene na pripovedno raven. Pri upoštevanju realistične (postopen propad Kačurja) in simbolistične (slutenjska logika simbolov) poetike sem za dokaz samomora uporabila različne klasifikacije, po katerih je Kačurjev samomor subtilna povezava egoističnega ali sebičnega in logičnega ali nihilističnega ter krotkega in nezavednega samomora. Medtem ko povezava egoističnega in logičnega filozofsko utemelji Kačurjevo odločitev, vpliva preplet nehotenega in krotkega samomora na bralno empatijo. Z njeno pomočjo tragičnega propada altruističnega Kačurja, podobnega večini Cankarjevih glavnih likov, ne poskušamo razumeti samo skozi tematizacijo nesrečnega idealista, ampak tudi s posebno poetiko (avstrijske) moderne, ki je na začetku 20. stoletja smrti namenila posebno pozornost. 

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Avril, N., Rečnik ljubavne strasti (prev. O. Stefanović). Beograd 2013.

Bajt, D., Življenje za smrt. Samomor in slovenska literatura. Nova revija 26/300, 2007, str. 278–290.

Cankar, I., Martin Kačur. Smrt in pogreb Jakoba Nesreče. Aleš iz Razora. Zbrano delo. 14. knjiga (ur. D. Moravec). Ljubljana 1970.

Cankar, I., Pisma I. Zbrano delo. 26. knjiga (ur. J. Munda). Ljubljana 1970.

Cankar, I., Pisma IV. Zbrano delo. 29. knjiga (ur. J. Munda). Ljubljana 1974.

Concise Routledge Encyclopedia of Philosophy, London in New York 2000.

Čeh Steger, J., Dunajska predmestna deklica pri Ivanu Cankarju in Arthurju Schnitzlerju. Jezik in slovstvo 49/2, 2004, str. 63–72.

Čhartišvili, G., Pisatelj in samomor (prev. B. Kraševec). Ljubljana 2017.

Dale, J., Schopenhauer on the ethics of suicide. Continental philosophy review 33, 2000, Kluwer academic publishers Netherlands, str. 43–58. Dostopno 22. 2. 2022. https://philpapers.org/rec/JACSOT DOI: https://doi.org/10.1023/A:1010080014855

De Leo, D.; Poštuvan, V. (ur.), Reducing the Toll of Suicide. Boston, Göttingen 2020.

Delvaille, B., Ofelijina reka. Nova revija 26/300, 2007, str. 273–276.

Durkheim, É., Samomor. Prepoved incesta in njeni izviri (prev. D. B. Rotar in R. Močnik). Ljubljana 2002.

Fužir, B., Zofka Kveder kot razbijalka patriarhalnih vzorcev v literaturi s posebnim ozirom na odnos do telesa (spolnost, materinstvo, detomor, umor, samomor). 45. SSJLK, Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (ur. M. Pezdirc Bartol). Ljubljana 2009, str. 184–188.

Jensterle – Doležal, A., V krogu mitov. O ženski in smrti v slovenski književnosti. Ljubljana 2008.

Landwehr, M., Dream as Wish Fulfillment, Eros, Thanatos, and Self-Discovery in Schnitzler’s „Casanovas Heimfahrt“. Modern Austrian Literature 30/ 2, 1997, str. 1–18. Dostopno 28. 4. 2022: https://www.jstor.org/stable/24648663?saml_data=eyJzYW1sVG9rZW4iOiJkNjE4Y2M4ZS1hZDdkLTQ4YTctOWUzZC1lNmZhODQxMmUwY2QiLCJlbWFpbCI6IkFsb2p6aWphLlp1cGFuU29zaWNAZmYudW5pLWxqLnNpIiwiaW5zdGl0dXRpb25JZHMiOlsiNzY1NGMxNTktNGRiNy00N2M3LWE1ODUtYmY2Y2UwZTcyNzRlIl19&seq=13

Mammadova, C., Arthur Schopenhauer and East, Compassion as the Basis of Ethics. The Asian Conference on Ethics, Religion and Philosophy. Baku State University, 2015. Dostopno 28. 4. 2022: https://papers.iafor.org/wp-content/uploads/papers/acerp2015/ACERP2015_08640.pdf

Milčinski, L., Samomor in Slovenci. Ljubljana 1985.

Moravec, D.,: Opombe k štirinajsti knjigi. Ivan Cankar, Martin Kačur. Smrt in pogreb Jakoba Nesreče. Aleš iz Razora. Zbrano delo. 14. knjiga (ur. D. Moravec). Ljubljana 1970, str. 277–336.

Paternu, B., Problem smrti v sodobni slovenski književnosti. Književne študije. Ljubljana, 2001, str. 208–219.

Paternu, B.,: France Prešeren. Ljubljana 1994.

Poniž, D., Ivan Cankar, Lepa Vida, Poskus interpretacije. Ljubljana 2006.

Segal, E., A., Social empathy: a model built on empathy, contextual understanding, and social responsibility that promotes social justice. Journal of social service research 37/3, 2011, str. 266–277. Dostop na spletu 21. 12. 2021: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/01488376.2011.564040?journalCode=wssr20 DOI: https://doi.org/10.1080/01488376.2011.564040

Stanković Pejnović, V., Lavirint moći. Politička filozofija Fridriha Ničea. Novi Sad 2014.

Tomažin, A., Interpretacije Cankarjevega Martina Kačurja med mitom, vedo in teorijo. Slavistična revija 64/3, 2016, str. 299–313.

Valetič, Ž., Samomor, večplastni fenomen. Maribor 2009.

Zupan Sosič, A., Socializem in socialna empatija v Cankarjevem romanu Na klancu. Ars & Humanitas 15/1, 2021, str. 157–171. DOI: https://doi.org/10.4312/ars.15.1.157-169

Zupan Sosič, A., Tujci, prvi roman Ivana Cankarja. Jezik in slovstvo 65/2, 2020, str. 89–101.

Zupan Sosič, A., Nietzsche in Cankar. Ars & Humanitas 14/1, 2020, str. 269–287. DOI: https://doi.org/10.4312/ars.14.1.269-283

Prenosi

Objavljeno

29. 12. 2022

Kako citirati

Zupan Sosič, A. (2022). Samomor in Cankarjev roman Martin Kačur. Ars & Humanitas, 16(2), 229-242. https://doi.org/10.4312/ars.16.2.229-242