Prevajalski tok arabskih romanov v angleščino skozi čas
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.59-75Ključne besede:
bibliografija, prevodna arheologija, arabsko-angleški prevod, arabski romani, prevodni tokPovzetek
Prevodoslovje je doživelo kritiko, da se omejuje le na evro-ameriške perspektive in kulture. Zato so novejši prevodoslovci oz. prevodslovke pozvali k razširitvi obsega študija onkraj zahodnih konceptualizacij prevajanja. Ta članek poskuša zapolniti to praznino na področju poznavanja prevodne arheologije arabskih romanov, ki so bili prevedeni v angleščino. Avtorici sta izoblikovali posodobljeno bibliografijo arabskih romanov, prevedenih v angleščino, ki so bili objavljeni po vsem svetu v treh desetletjih (1988–2018) s pomočjo globalnega knjižničnega kataloga Kongresne knjižnice ZDA in baze Goodreads. Zbrano gradivo je predstavljeno v dveh velikih zgodovinskih obdobjih: obdobje po Nobelovi nagradi (1988–avgust 2001) in obdobje po 11. septembru (september 2001–2018). Bibliografija obsega 277 prevedenih arabskih romanov. Avtorici identificirata glavne akterje, ki sodelujejo v procesu prevajanja: avtorje, prevajalce in založnike. Poleg kvantitativne analize bibliografskih podatkov ta študija uporablja Allenov celovit model (1995) za obravnavo kvalitativne analize oz. za identifikacijo tem, ki so bile izbrane za prevod v angleščino. Študija razkriva, da povečanje števila prevedenih del ni nujno povezano z večjim razumevanjem kulture izvirnega besedila. Dejansko lahko povečani prevodni tokovi signalizirajo krepitev znanih kulturnih stereotipov v ciljni kulturi.
Prenosi
Literatura
Abraham, A., An Interview with Nawal el Saadawi, Egypt’s Most Fiery Feminist. Vice, 13 November 2015. <https://www.vice.com/en_us/article/3bjjdw/nawal-el-saadawi-interview-activism-934>.
Allen, R., The Arabic Novel: An Historical and Critical Introduction. Syracuse, 1995.
Allen, R., The Mature Arabic Novel Outside Egypt, in: Modern Arabic Literature (ed. Badawi, M.), Cambridge 1992, p.180–192.
Badawi, M., Introduction, in: Modern Arabic Literature (ed. Badawi, M.), Cambridge 1992, p. 180–192.
Brewer, R., (ed.) Writers Market 2018: The Most Trusted Guide to Getting Published. Cincinnati 2017.
Büchler, A., Guthrie, A., Literary Translation from Arabic into English in the United Kingdom and Ireland, 1990-2010, United Kingdom 2010.
Clark, P., Arabic Literature Unveiled: Challenges of Translation. Durham, 2000.
Donahaye, J., Three percent? Publishing data and statistics on translated literature in the United Kingdom and Ireland, United Kingdom 2012.
Es, N., Heilbron, J., Fiction from the Periphery: How Dutch Writers Enter the Field of English-Language Literature, in: Cultural Sociology 9(3), 2015, p. 296–319.
Forbes, M., Iraqi writer Sinan Antoon on his novels about his embattled homeland. The National, 14 May 2015. <https://www.thenationalnews.com/arts-culture/iraqi-writer-sinan-antoon-on-his-novels-about-his-embattled-homeland-1.116492>.
Hallard, K., DiDario, K. (eds.), Literary Market Place 2017: The Directory of the American Book Publishing Industry with Industry Indexes. Information Today, Inc., 2016.
Kahf, M., Packaging ‘Huda’: Sha’rawi’s Memoirs in the United States Reception Environment, in: Critical Readings in Translation Studies (ed. Baker, M.) New York 2010, p. 28-45.
Khalifa, A., Elgindy, A., The Reality of Arabic Fiction Translation into English: A Sociological Approach, International Journal of Society, Culture & Language 2(2), 2014, p. 41–56.
Peterson, R., Out of Africa: Lit Mags Related to Africa and Diaspora. The Review, 11 May 2013. <http://www.thereviewreview.net/publishing-tips/out-africa-lit-mags-related-africa-and-diasp>.
Said, E., Embargoed Literature. The Nation, 17 September 1990.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Fatima Alblooshi, Alaa Alasfour
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
