Zametki pesimizma v Flaubertovi LʼÉducation sentimentale

Avtorji

  • Luka Novak

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.17.1.201-213

Ključne besede:

Flaubert, pesimizem, potrošniška družba, literarno polje, menjalna vrednost, komodifikacija, Pierre Bourdieu, Lucien Goldmann

Povzetek

V prispevku se s socioliterarnega vidika ukvarjamo z zametki pesimizma, kakor se formira v Flaubertovem delu L‘Éducation sentimentale (Vzgoja srca, 1869). Izkaže se, da je pesimistični pogled na svet junaka Frédérica Moreauja tesno povezan z njegovim odnosom do obdajajoče ga potrošniške družbe. Najprej raziščemo pojem literarnega polja, kot ga je razdelal Pierre Bourdieu v delu Les Règles de l‘art (1992), zatem pa junakov odnos do potrošništva osvetlimo s pomočjo sociologije romana Luciena Goldmanna, pri kateri razvoj te literarne zvrsti v socioliterarnem oziru določa razmerje med posredujočo in posredovano vrednostjo (valeur médiatrice in valeur médiatisée), ki ga odraža romaneskni junak kot »problematični posameznik« (Goldmann 1964). To razmerje se je v drugi polovici 19. stoletja že povsem nagnilo v prid posredujoče, menjalne vrednosti dobrin, ki je zasenčila njihovo uporabno, pristno vrednost, pri čemer nas zanima, kako vsesplošni merkantilizem botruje preoblikovanju vloge denarja, ki odigra ključno vlogo pri emancipaciji literarnega polja in njegovi umestitvi v diskurz buržoaznega progresivizma. Skozi analizo položaja junaka Frédérica Moreauja v polju moči in umetnosti se izkaže, da v družbi, kakor jo beremo v romanu, niso komodificirane le materialne dobrine, pač pa tudi sama junakova želja in z njo povezana čustva, pri čemer prevzema ljubezen vedno bolj vlogo simbolnega kapitala in statusa. Takšna družbena razmerja potiskajo junaka v pesimizem, katerega simptom so njegove vélléités (želje brez prave volje do izpolnitve), in ga postavljajo v linijo antijunakov, ki se s postopnim razkrojem subjekta nadaljuje z nihilizmom Huysmansovega Folantina in absurdom Sartrovega Roquentina.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Primarni viri

Balzac, H. de, La Maison Nucingen, Pariz 1989.

Balzac, H. de, La Comédie humaine V, Pariz 1977 (Bibliothèque de la Pléiade).

Flaubert, G., Œuvres complètes IV. 1873­1874, Pariz 2021 (Bibliothèque de la Pléiade).

Flaubert, G., LʼÉducation sentimentale, Pariz 1972.

Huysmans, J.-K., Romans et nouvelles, Pariz 2019 (Bibliothèque de la Pléiade).

Huysmans, J.-K., À vau-lʼeau, Pariz 1987.

Sartre, J.-P., La Nausée, Pariz 1938.

Zola, É., Les Rougon-Macquart. Histoire naturelle et sociale dʼune famille sous le second Empire III, Pariz 1964 (Bibliothèque de la Pléiade).

*****

Sekundarni viri

Bourdieu, P., La distinction. Critique sociale du jugement, Pariz 1979.

Bourdieu, P., Les règles de lʼart. Genèse et structure du champ littéraire, Pariz 1992.

Braudel, F., La dynamique du capitalisme, Pariz 1985.

Goldmann, L., Pour une sociologie du roman, Pariz 1964.

Jameson, F., The Political Unconscious. Narrative as a Socially Symbolic Act, London 1981.

Khan, S. J., »Sexual Commodification and Memory in LʼÉducation sentimentale«, v: Studifrancesi 170/2013, str. 278–290. DOI: https://doi.org/10.4000/studifrancesi.2946

Marx, K., »Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta«, v: Marx, K. in Engels, F., Izbrana dela v petih zvezkih. III. zvezek, str. 452–574. Prevedel Mirko Košir. Ljubljana 1979.

Pirjevec, D., Evropski roman, Ljubljana 1976.

Sapiro, G., La sociologie de la littérature, Pariz 2014. DOI: https://doi.org/10.3917/dec.sapir.2014.01

Schopenhauer, A., Urwille und Welterlösung, Gütersloh 1978.

Séginger, G., »Appendices«. v: Flaubert, G., Œuvres complètes IV, Pariz 2021, str. 1873­1874, str. 1036–1175.

Veblen, T., The Theory of the Leisure Class. An Economic Study in Institutions, Oxford 2007.

Prenosi

Objavljeno

6. 09. 2023

Kako citirati

Novak, L. (2023). Zametki pesimizma v Flaubertovi LʼÉducation sentimentale. Ars & Humanitas, 17(1), 201-213. https://doi.org/10.4312/ars.17.1.201-213