Zametki pesimizma v Flaubertovi LʼÉducation sentimentale
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.201-213Ključne besede:
Flaubert, pesimizem, potrošniška družba, literarno polje, menjalna vrednost, komodifikacija, Pierre Bourdieu, Lucien GoldmannPovzetek
V prispevku se s socioliterarnega vidika ukvarjamo z zametki pesimizma, kakor se formira v Flaubertovem delu L‘Éducation sentimentale (Vzgoja srca, 1869). Izkaže se, da je pesimistični pogled na svet junaka Frédérica Moreauja tesno povezan z njegovim odnosom do obdajajoče ga potrošniške družbe. Najprej raziščemo pojem literarnega polja, kot ga je razdelal Pierre Bourdieu v delu Les Règles de l‘art (1992), zatem pa junakov odnos do potrošništva osvetlimo s pomočjo sociologije romana Luciena Goldmanna, pri kateri razvoj te literarne zvrsti v socioliterarnem oziru določa razmerje med posredujočo in posredovano vrednostjo (valeur médiatrice in valeur médiatisée), ki ga odraža romaneskni junak kot »problematični posameznik« (Goldmann 1964). To razmerje se je v drugi polovici 19. stoletja že povsem nagnilo v prid posredujoče, menjalne vrednosti dobrin, ki je zasenčila njihovo uporabno, pristno vrednost, pri čemer nas zanima, kako vsesplošni merkantilizem botruje preoblikovanju vloge denarja, ki odigra ključno vlogo pri emancipaciji literarnega polja in njegovi umestitvi v diskurz buržoaznega progresivizma. Skozi analizo položaja junaka Frédérica Moreauja v polju moči in umetnosti se izkaže, da v družbi, kakor jo beremo v romanu, niso komodificirane le materialne dobrine, pač pa tudi sama junakova želja in z njo povezana čustva, pri čemer prevzema ljubezen vedno bolj vlogo simbolnega kapitala in statusa. Takšna družbena razmerja potiskajo junaka v pesimizem, katerega simptom so njegove vélléités (želje brez prave volje do izpolnitve), in ga postavljajo v linijo antijunakov, ki se s postopnim razkrojem subjekta nadaljuje z nihilizmom Huysmansovega Folantina in absurdom Sartrovega Roquentina.
Prenosi
Literatura
Primarni viri
Balzac, H. de, La Maison Nucingen, Pariz 1989.
Balzac, H. de, La Comédie humaine V, Pariz 1977 (Bibliothèque de la Pléiade).
Flaubert, G., Œuvres complètes IV. 18731874, Pariz 2021 (Bibliothèque de la Pléiade).
Flaubert, G., LʼÉducation sentimentale, Pariz 1972.
Huysmans, J.-K., Romans et nouvelles, Pariz 2019 (Bibliothèque de la Pléiade).
Huysmans, J.-K., À vau-lʼeau, Pariz 1987.
Sartre, J.-P., La Nausée, Pariz 1938.
Zola, É., Les Rougon-Macquart. Histoire naturelle et sociale dʼune famille sous le second Empire III, Pariz 1964 (Bibliothèque de la Pléiade).
*****
Sekundarni viri
Bourdieu, P., La distinction. Critique sociale du jugement, Pariz 1979.
Bourdieu, P., Les règles de lʼart. Genèse et structure du champ littéraire, Pariz 1992.
Braudel, F., La dynamique du capitalisme, Pariz 1985.
Goldmann, L., Pour une sociologie du roman, Pariz 1964.
Jameson, F., The Political Unconscious. Narrative as a Socially Symbolic Act, London 1981.
Khan, S. J., »Sexual Commodification and Memory in LʼÉducation sentimentale«, v: Studifrancesi 170/2013, str. 278–290.
Marx, K., »Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta«, v: Marx, K. in Engels, F., Izbrana dela v petih zvezkih. III. zvezek, str. 452–574. Prevedel Mirko Košir. Ljubljana 1979.
Pirjevec, D., Evropski roman, Ljubljana 1976.
Sapiro, G., La sociologie de la littérature, Pariz 2014.
Schopenhauer, A., Urwille und Welterlösung, Gütersloh 1978.
Séginger, G., »Appendices«. v: Flaubert, G., Œuvres complètes IV, Pariz 2021, str. 18731874, str. 1036–1175.
Veblen, T., The Theory of the Leisure Class. An Economic Study in Institutions, Oxford 2007.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Luka Novak
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
