Dva obraza hindujske Vélike Boginje
Lakṣmī in Kālī
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.229-249Ključne besede:
hindujske boginje, tantrična metafizika, šaktizem, Lakṣmī, KālīPovzetek
Članek predstavi večplastno identiteto hindujske boginje Mahādevī, dinamičnega ženskega absoluta religijske tradicije šaktizma, filozofski temelji katere so omajali številne predpostavke uveljavljenih religijskih in družbenih norm. Šaktizem je vse do danes ostal integralni del filozofsko-religijske krajine kompleksne totalitete hinduizma, hkrati pa sega tudi onkraj ožjih religijskih kontekstov in kritično preizprašuje normativne vzorce patriarhalne družbene stvarnosti. V prvem poglavju članek oriše začetke oblikovanja kulta boginje od najzgodnejšega obdobja indijske civilizacije do purāṇ, nato pa oriše ključne ideje mita o boginji, kot je predstavljen v delu Devīmāhātmya, v katerem je boginja prvič v duhovni zgodovini Indije opredeljena kot Vrhovna Resničnost, ki v sebi spaja vsa nasprotja. Interpretacija najpomembnejših segmentov mita o boginji je osnovana na proučitvi sprememb v metafiziki, zlasti prehoda iz predtantričnega dualističnega metafizičnega sistema v nedualnega v tantri. Temu sledi oris dveh vej šaktizma, ki sta se oblikovali iz dveh na videz nezdružljivih polov identitete vrhovne boginje, in sicer na eni strani kot dobrohotne matere in poslušne žene, na drugi pa kot divje, neusmiljene in neodvisne ženske, kar je v zadnjem poglavju podrobneje prikazano na primeru dveh boginj, Lakṣmī in Kālī.
Prenosi
Literatura
Aditi Devi, In Praise of Kali. Approaching the Primordial Adya Kali Through the Song of Her Hundred Names, Mumbai 2015.
Clark, S. R., Representing the Indus Body: Sex, Gender, Sexuality, and the Anthropomorphic Terracotta Figurines from Harappa, Asian Perspectives, 42 (2), 2003, pp. 304–328.
Doniger O‘Flaherty, W., Women, Androgynes, and Other Mythical Beasts, Chicago 1982.
Flood, G., The Tantric Body: The Secret Tradition of Hindu Religion, London 2005.
Flood, G., An Introduction to Hinduism, Cambridge 2018.
Goldberg, E., The Lord Who Is Half Woman: Ardhanārīśvara in Indian and Feminist Perspective, Albany, New York 2002.
Griffith, R. T., The Hymns of the Ṛgveda, Kotagiri 1889.
Kinsley, D., Hindu Goddesses: Visions of the Divine Feminine in the Hindu Religious Tradition, Berkeley 1988.
Mārkaṇḍeyapurāṇa, Penguin E-book (transl. Debroy, B.), 2019.
Marshall, J., Mohenjo-Daro and the Indus Civilization: Being an Official Account of Archaeological Excavations at Mohenjo-daro Carried Out by the Government of India Between the Years 1922 and 1927, London 1931.
Menon, U., Mahadevi as Mother. The Oriya Hindu Vision of Reality, in: Seeking Mahādevī: Constructing the Identities of the Hindu Great Goddess (ed. Pintchman, T.), Albany, New York 2001, pp. 37–54.
Narayanan, V., The Goddess Śrī: The Blossoming Lotus and Breast Jewel of Viṣṇu, in: The Divine Consort: Radha and the Goddesses of India (eds. Stratton Hawley, J., Wulff, D. M.), Berkeley 1982.
Petek, N., Bhagavadgita: Onstran vezi, tostran svobode [The Bhagavad-Gita. On the Farther Side of Ties, on the Inside of Freedom]. Maribor 2021.
Pintchman, T., Identity Construction and the Hindu Great Goddess, in: Seeking Mahādevī: Constructing the Identities of the Hindu Great Goddess (ed. Pintchman, T.), Albany, New York 2001, pp. 1–17.
Sherma Dasgupta, R., Sacred Immanence: Reflections of Ecofeminism in Hindu Tantra, in: Purifying the Earthly Body of God: Religion and Ecology in Hindu India (ed. Nelson, L. L. E.), Albany, New York 1998, pp. 89–132.
Śivapurāṇa, Wisdom Library E-book (transl. Shastri, J. L.), 2018.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Nina Petek
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
