Model interpretacije dediščine, prilagojen soudeležbi javnosti
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.251-270Ključne besede:
hermenevtika, semantika, kolektivni spomin, vrednotenje dediščine, participativni pristop, prilagodljivo upravljanjePovzetek
Pri interpretaciji smo se najprej lotili teoretičnih modelov hermenevtike (hermenevtični cikel), semantike (trikotnik) in informacijskih znanosti ter modela pedagogike interpretacije dediščine. Za oblikovanje ustreznejšega modela interpretacije dediščine, ki ustreza zahtevam polnega sodelovanja javnosti, smo definirali ključne pojme (poleg same interpretacije dediščine): spomin, znanje in vrednote. Argumente za takšno izbiro smo razložili s treh vidikov: semantičnega (opredeljuje njihov trenutni pomen in etimologijo izrazov), nevroznanstvenega in dediščinskega (v Sloveniji in nekaterih drugih državah uporabljamo izraz heritologija – ki označuje interdisciplinarno področje dediščinskih študij). Prispevek se zaključi z orisom modela interpretacije dediščine, grafično predstavljenega v dveh diagramih: strukturnem v obliki Vennovega 3-krožnega diagrama s pripadajočo matriko in procesnim diagramom po vzorcu prilagodljivega upravljanja. Razprava predstavlja kritična vprašanja modela in opozarja na nekatere prednosti njegove praktične implementacije.
Prenosi
Literatura
Ablett, P. G., Dyer, P. K, Heritage and hermeneutics: towards a broader interpretation of interpretation, Current Issues in Tourism 12 (3), 2009, pp. 209–233, http://dx.doi.org/10.1080/13683500802316063, accessed 24. 8. 2022.
Act Ratifying the Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, 1/08.
Adams, S., On Ricoeur’s Shift from a Hermeneutics of Culture to a Cultural Hermeneutics, Études Ricoeuriennes / Ricoeur Studies 6 (2), 2015, pp. 130–153, http://ricoeur.pitt.edu, accessed 24. 8. 2022.
Arthos, J., Who are we and who am I? Gadamer’s communal ontology as palimpsest, Communication Studies 51 (1), 2000, pp. 15–34, https://doi.org/10.1080/10510970009388507, accessed 24. 8. 2022.
Azzopardi, E. et al., What are heritage values? Integrating natural and cultural heritage into environmental valuation, People & Nature 00, 2022, pp. 1–16, DOI: 10.1002/pan3.10386, accessed 24. 8. 2022.
Berkes, F. et al., Rediscovery of Traditional Ecological Knowledge as Adaptive Management, Ecological Applications 10 (5), 2000, pp. 1251–1262.
Dallmayr, F., Hermeneutics and inter-cultural dialog: linking theory and practice, Ethics & Global Politics 2 (1), 2009, pp. 23–39.
Darvill, T., Value Systems in Archaeology, in: Managing Archaeology (Cooper, M. A. et al., ed.), London - New York 1995, pp. 38–48.
Grima, R., But Isn’t All Archaeology Public Archaeology? Public Archaeology 15 (1), 2016, pp. 50–58, https://doi.org/10.1080/14655187.2016.1200350, accessed 24. 8. 2022.
Heying, H., Weinstein, B., A Hunter-Gatherer’s Guide to the 21st Century, New York 2021.
ICOMOS Australia, Burra Charter: Practice Note – Interpretation, 2013, https://australia.icomos.org/wp-content/uploads/Practice-Note_Interpretation.pdf, accessed 24. 8. 2022.
Kenter, J. O. et al., Loving the mess: navigating diversity and conflict in social values for sustainability, Sustainability Science 14, 2019, pp. 1439–1461, https://doi.org/10.1007/s11625-019-00726-4, accessed 24. 8. 2022.
Kohl, J., McCool, S., Future Has Other Plans: Planning Holistically to Conserve Natural and Cultural Heritage, Wheat Ridge, CO 2016.
Logan, W., Heritage interpretation, conflict and reconciliation in East Asia: global issues in microcosm, Journal of Cultural Heritage Management and Sustainable Development 12 (1), 2022, pp. 5–18.
Logan, W., Reeves, K., Places of Pain and Shame: Dealing with ‘Difficult Heritage’, London – New York 2009.
Ludwig, T., Natur- und Kulturinterpretation - Amerika trifft Europa, Natur im Blick der Kulturen, Opladen 2011, pp. 99–114, http://www.interp.de, accessed 24. 8. 2022.
Maerker, A. K. et al. (eds.), History, Memory and Public Life: the past in the present, London - New York 2018.
Maslow, A. H., The Farther Reaches of Human Nature, New York 1971, 2. ed. London 1976.
McGilchrist, I., The Matter with Things: Our Brains, Our Delusions and the Unmaking of the World, Wilmslow, Cheshire 2022.
Ogden, K. C., Richards, I. A., Meaning of Meaning, London 1923.
Ošlaj, B., Koronakriza, njene etične razsežnosti in dileme, Ars & Humanitas 15 (1), 2021, pp. 17–28, https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/10259, accessed 24. 8. 2022.
Pearce, M. T. et al., Neuroaesthetics: The Cognitive Neuroscience of Aesthetic Experience, Perspectives on Psychological Science 11 (2), 2016, pp. 265–279, https://doi.org/10.1177/1745691615621274, accessed 24. 8. 2022.
Perko, V., Arheologija za javnost – Public Archaeology, Arheo 25, 2008, pp. 113–130, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-07K7WY2F/e6fd8dc7-0008-4230-ad54-0e14593d31b6/PDF, accessed 24. 8. 2022.
Perko, V., Muzeologija in arheologija za javnost: muzej Krasa, Ljubljana 2014.
Pirkovič, J., Upravljane arheološke dediščine, Ljubljana 2022.
Potz, P., Scheffler, N., Integrated Approaches to Dissonant Heritage of the 20th Century, Berlin 2022, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-07K7WY2F/e6fd8dc7-0008-4230-ad54-0e14593d31b6/PDF, accessed 24. 8. 2022.
Rausch, C. et al. (eds.), Participatory Practices in Art and Cultural Heritage: Learning Through and from Collaboration, Cham, Švica 2022.
Ritakallio, L. et al., The Pursuit of Effective Working Memory Training: a Pre-registered Randomised Controlled Trial with a Novel Varied Training Protocol, Journal of Cognitive Enhancement 6, 2022, pp. 232–247, https://doi.org/10.1007/s41465-021-00235-2, accessed 24. 8. 2022.
Rumbaugh, J. et al., The Unified Modelling Language: Reference Manual, Boston 2003, https://www.utdallas.edu/∼chung/Fujitsu/UML_2.0/Rumbaugh--UML_2.0_Reference_CD.pdf, accessed 24. 8. 2022.
Slack, S. Interpreting Heritage, London - New York 2020.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, second, updated and partially revised edition, www.fran.si, accessed 24. 8. 2022.
Snoj, M., Slovenski etimološki slovar, www.fran.si, accessed 24. 8. 2022.
Šola, T., Eseji o muzejima i njihovoj teoriji: prema kibernetičkom muzeju, Zagreb 2003.
Tilden, F., Interpreting our heritage, Chapel Hill 1977 (third edition).
de la Torre, M. (ed), Heritage Values in Site Management: Four Cases, Los Angeles 2005, http://www.getty.edu/conservation/publications_resources/pdf_publications/pdf/heritage_values_vl.pdf, accessed 24. 8. 2022.
Tuđman, M., Teorija informacijske znanosti, Zagreb 1990.
UNESCO, UN –CBD, Joint Program: Florence Declaration on the Links between Biological and Cultural Diversity, Florence 2014, https://www.landscapeunifi.it/land/wp-content/uploads/2013/10/UNESCO-CBD_JP_Florence_Declaration.pdf, accessed 24. 8. 2022.
UNESCO, Interpretation of Sites of Memory. Paris 2018, http://openarchive.icomos.org/id/eprint/2053/1/activity-933-3.pdf, accessed 24. 8. 2022.
Uredba o varstvenih območjih dediščine, Uradni list RS, 69/22.
Verschuuren, B., Brown, S. (eds.), Cultural and Spiritual Significance of Nature in Protected Areas: Governance, Management and Policy, Routledge, London - New York 2018.
WIPO (World Intellectual Property Organization), Policy – Traditional Knowledge. https://www.wipo.int/tk/en/tk/, accessed 24. 8. 2022.
Zadravec, J., Socijalna inkluzija – projekt, Varaždinski učitelj - digitalni stručni časopis za odgoj i obrazovanje 4 (6), 2021, pp. 1–7, https://hrcak.srce.hr/file/371436, accessed 24. 8. 2022.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Jelka Pirkovič; Luka Kocbek (translator)
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
