Interpretacija kulturne dediščine s pomočjo mitov in pravljic, drugi del: Miti in pravljice, orodje »smisla«

Verena Perko

doi:10.4312/ars.17.2.215-226

Avtorji

Verena Perko Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Alma Mater Europea, Fakulteta za humanistični študij, Ljubljana; Nova univerza

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.17.2.215-226

Ključne besede:

miti in pravljice, arhetip, kulturna dediščina, interpretacija, pripovedovanje

Povzetek

Prispevek obravnava interpretacijo dediščine z uporabo mitov in pravljic. Besedilo je razdeljeno na dva dela, prvi del, posvečen interpretaciji, je bil objavljen v prejšnji številki revije. Drugi del je posvečen mitom in pravljicam kot sredstvu interpretacije.

Miti veljajo za prvobitno obliko razlage sveta. Članek obravnava njihovo družbeno vlogo v preteklih družbah in pojasnjuje njihovo temeljno vlogo v psihosocialni strukturi človeka. S kulturno-zgodovinskim pristopom je orisana njihova primordialna vloga. Mitološke zgodbe so služile kot razlaga kozmosa, reda in zakonov, vzpostavljale so moralno in etično podlago sobivanja skupnosti. Filozofski in psihoanalitični pristop izpostavljata terapevtski naboj narativnega blaga. Obravnavana je arhetipska in transcendentna narava mita ter utemeljen njegov odsev v fluidnih pomenih materialne kulture. Miti in pravljice so del kulturnega in zgodovinskega izročila ter kot rdeča nit povezujejo sodobnost s preteklostjo.

Miti in pravljice imajo v procesih interpretacije vlogo semantičnega sistema, ki olajšuje integracijo dediščine časovno in kulturno oddaljenih obdobij v sodobnost. Pripovedovanje zgodb razpira dialoški prostor in spodbuja javnost k aktivnemu sodelovanju.

Raziskava je interdisciplinarna, temelji na heritologiji, hermenevtiki, psihoanalizi, mitoloških in kulturnozgodovinskih študijah.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bibliografija

Anico, M., Peralta, E., Heritage and Identity. Engagement and Demission in the Contemporary World, London, New York 2009. DOI: https://doi.org/10.4324/9780203886007

Arendt, H., Med preteklostjo in prihodnostjo: Šest vaj v političnem mišljenju, Ljubljana 2006.

Assmann, J., Religion and Cultural Memory: Ten Studies, Stanford University Press, Stanford 2006. DOI: https://doi.org/10.1515/9781503620223

Bettelheim, B., Rabe čudežnega. O pomenu pravljic, Ljubljana 1999.

Burkert, W., Homo necans. The Anthropology of Ancient Greek Sacrificial Ritual and Myth, Berkley, Los Angleles, London 1983.

Buxton, R., The Greek Myths that Shape the Way of Think, London, New York 2022.

Calame, C., Greek Mythology: Poetics, Pragmatics and Fiction, Cambridge 2009.

Calame, C., The Semiotics and Pragmatics of Myth, v: A Companion to Greek Mythology (ur. Dowden, K., Livingstone, N.), Malden, Oxford 2014, str. 509–524.

Conte, G., Il mito greco e la manutenezione dell'anima, Firenze, Milano 2021.

Dowden, K., Livingstone, N. (ur.), A Companion to Greek Mythology, Malden, Oxford 2014.

Dowden, K., Livingstone, N., Thinking through Myth, Thinking Myth Through, v: A Companion to Greek Mythology (ur. Dowden, K., Livingstone, N.), Malden, Oxford 2014, str. 3–23.

Eliade, M., Zgodovina religioznih verovanj in idej. I del: Od kamene dobe do elevzinskih misterijev, Ljubljana 1996.

Frankl, V. E., Volja do smisla, Celje 1994.

Gadamer, H.-G., Resnica in metoda. Začetek prabesedila, v: Phainomena, 15, 53/54, 2005, str. 5–14. DOI: https://doi.org/10.1542/gr.14-5-53

Gadamer, H.-G., Dediščina Evrope, Phainomena, 26, Ljubljana 2007.

Gadamer, H.-G., Tekst in interpretacija, v: Phainomena, 18, 70/71, 2009, str. 183–211.

Guidorizzi, G., Il grande racconto della guerra di Troia, Bologna 2018.

Harrison, R., Heritage. Critical Approaches, New York, London 2013.

Howard, P., Heritage: management, interpretation, identity. London 2003. DOI: https://doi.org/10.5040/9781350933941

Jung, C. G., Kerenyi, K., Uvod u suštinu mitologije, Beograd 2007.

Jung, K. G., Duh Bajke, Novi sad 2017.

Jung, C. G., Arhetipi in kolektivno nezavedno, Ljubljana 2023.

Kastelic, J., Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih. Šempeter v Savinjski dolini, Ljubljana 1998.

Kerényi, K., Dionysos: Archetypal Image of Indestructible Life, Princeton, New Jersey 1996.

Kerenyi, K., O poreklu i zasnivanju mitologije, v: Uvod u suštinu mitologije (ur. Jung, C. G., Kerenyi, K.), Beograd 2007, str. 11–40.

Kropej, M., Od Ajda do Zlatoroga. Slovenska bajeslovna bitja, Celovec 2008.

Patočka, J., Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine. Ljubljana 2021.

Pearce, S., Objects of Meaning; or narrating past, v: Interpreting Objects and Collections (ur. Pearce, S.). Leicester Readers in museum studeies, London, New York 2003, str. 19–29.

Schipper, B., Julia Kristeva and Feminist Thought, Edinburgh 2011. DOI: https://doi.org/10.1515/9780748646067

Slack, S., Interpreting Heritage. A Guide to Planning and Practice, London, New York 2021. DOI: https://doi.org/10.4324/9781003000112

Slapšak, S., Antična miturgija, Ljubljana 2017.

Sovre, A., Uvod, v: Homer, Iliada, Ljubljana 1950, str. 5–37.

Škodlar B., Ciglenečki, J., Meandri duše. Antična filozofija in psihoterapija, Ljubljana 2021.

Thomas, J., Phenomenology and Material Culture, v: Handbook of Material Culture (ur. Tilley et al.), Los Angeles, London, New Delhi, Singapur 2006, str. 43–59. DOI: https://doi.org/10.4135/9781848607972.n4

Velički, V., Pričanje priča – stvaranje priča. Zagreb 2013.

Woodard, R. D., Introduction: Muthoi in Continuity and Variation, v: The Cambridge Companion to Greek Mythology (ur. Woodart, R. D.), Cambridge 2007, str. 1–13. DOI: https://doi.org/10.1017/CCOL9780521845205.001

Zimmermann, J., Hermenevtika, zelo kratek uvod, Ljubljana 2020.

*****

Spletni vir 1: UNESCO Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine https://ich.unesco.org/en/convention (dostop 27. 2. 2023).