Človek je mehurček

Renesančni motiv Homo bulla in njegovi antični izvori

Avtorji

  • Nina Misson

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.18.2.159-174

Ključne besede:

Homo bulla, človek je mehurček, Nemčija, emblematika, Erazem Rotterdamski

Povzetek

Večina poznavalcev renesančne emblematike se strinja, da priljubljenost emblemov izhaja iz njihove jasne, vendar enigmatične strukture, ki je razumljiva le izobražencem. Med posebej priljubljenimi temami so bile tiste, ki opozarjajo na minljivost človeškega življenja, kot je motiv Homo bulla (Človek je kot mehurček). Ta simbolizira kratkost in krhkost življenja. V zgodnjenovoveški emblematiki obstajajo različni tipi Homo bulla, ki so lahko postavljeni v krajino ali interier, so eno- ali večfiguralni, samostojni ali del večje ikonografske celote. Do sedaj je bilo v strokovni literaturi sprejeto, da Homo bulla temelji na antičnih pisnih virih, čeprav je natančna analiza pokazala, da to ni povsem res, saj gre brez izjeme za vodne mehurčke ali pa mehurčki niso jasno označeni kot milni. Kot fraza se Homo bulla v antičnih virih pojavlja v delih Marka Varona, Petronija Arbitra in Lukijana iz Samosate, Erazem Rotterdamski pa jo je prek svoje zbirke pregovorov populariziral v renesansi Evrope in tudi navedel njen izvirni antični kontekst. Čeprav renesančne upodobitve ohranijo pomen mehurčka kot simbola minljivosti, pa prikazujejo milne mehurčke, ne vodnih, kar kaže na neodvisen razvoj ikonografskega motiva Homo bulla v renesančni umetnosti od pisnih antičnih virov. Zgodnjenovoveške likovne upodobitve pa pogosto vključujejo tudi sekundarne simbole, kot so lobanje, školjke in urna z dimom, ki pa zares imajo antične korenine, vendar so s krščanstvom pridobili nove pomenske razsežnosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Viri

Fabianus Athyrus, Das erneurte Stamm- und Stechbüchlein: Hundert Geistliche Hertzens Siegel/ Weltliche Spiegel / Zu eigentlicher Abbildung der Tugenden und Laster vorgestellet/ und Mit hundert Poetischen Einfällen erkläret Durch Fabianum Athyrum, der loblichen Sinnkünste Beflißnen. Nürnberg 1654.

Jean Jacques Boissard, Emblematum liber, Metz 1588.

Herzog Braunschweig-Lüneburg, Iter parallelum Phoebi Occidentis & Orientis Joannis Friderici Et Ernesti Augusti Ducum Germanorum Brunsvico-Lunaeburgicorum, Ex Itinere in Italiam, Reducum, Ipsi Orienti Serenissimo Principi Ernesto Augusto Domino suo Clementißimo, Cum is Occidenti Joanni Friderico Serenissimo Fratri parentaret, Osnabrück 1680.

Joachim Camerarius, Symbolorum et emblematum ex aquatilibus et reptilibus desumptorum centuria quarta IV, Nürnberg, 1595.

Henricus Engelgrave, Lux Evangelica sub velum Sacrorum Emblematum Recondita: in Anni Dominicas Selecta Historia & Morali Doctrina Varie Adumbrata, Köln in Amsterdam 1655.

Jacob Hoefnagel, Archetypa studiaque patris, Frankfurt 1592.

Wolfgang Helmhard Freiherr Von Hohberg in drugi, Die mit teutschen Saiten überzogene, heilige Kron-Harffe, oder, Verfassung des gantzen Psalter Davids in teutsche Reim-Gebände: vermittelst sonderbarer darzu mit dem basso continuo, neu-verfertigter Kunst-Melodeye, Nürnberg 1680.

Hadrianus Junius, Medici Emblemata, Antwerpen 1565.

Lukijan, Χάρων ἢ Ἐπισκοποῦντες, Kharōn ē Episkopountes.

Ovidij, Metamorfoze (prevod Pavel Češarek), Ljubljana 2013.

Petronij, Satirikon (prevod Primož Simoniti), Ljubljana 2006.

Erazem Rotterdamski, Collectanea Adagiorum, Pariz 1500.

Erazem Rotterdamski, Erasmi Roterodami Adagiorum Chiliades Tres, Ac Centuriae Fere Totidem, Benetke 1508.

Varon, Rerum rusticarum libri tres.

*****

Strokovna literatura:

Barker, W., The Adages of Erasmus, Toronto 2001.

Germ, T., Simbolika cvetja, Ljubljana 2002.

Germ, T., Simbolika živali, Ljubljana 2006.

Germ, T., Ikonografija živalskih emblemov v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, Ljubljana 2024.

Hall, J., Illustrated Dictionary of symbols in Eastern and Western art, London 1994.

Janson, H. W., The Putto with the Death’s Head, The Art Bulletin, 19/3, 1937, pp. 423–449.

Mori, Y., The Iconography of homo bulla in Northern Art from the Sixtennth to the Nineteenth Centuries, Homo ludens: Der spielende Mensch, VI, 1996 str. 149–176.

Smith, A. H., A catalogue of sculpture in the Department of Greek and Roman antiquities, British museum, London 1904.

Stechow, W., Homo Bulla, The Art Bulletin, 20/2, 1938, str. 227–228.

Weber, F. P., Aspect of Death and Correlated Aspects of Life in Art, Epigram, and Poetry: contributions towards an anthology and an iconography of the subject, London 1918.

Wilson, N., in Ryken Taylor, N., The A to Z Guide to Bible Signs and Symbols. Understanding Their Meaning and Significance, Michigan 2015.

Prenosi

Objavljeno

23. 12. 2024

Kako citirati

Misson, N. (2024). Človek je mehurček: Renesančni motiv Homo bulla in njegovi antični izvori. Ars & Humanitas, 18(2), 159-174. https://doi.org/10.4312/ars.18.2.159-174