The Return of the Worker in Contemporary Slovene Drama

Mateja Pezdirc Bartol

doi:10.4312/ars.18.1.55-68

Avtorji

Mateja Pezdirc Bartol Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.18.1.55-68

Ključne besede:

sodobna slovenska dramatika, delavec, socialna izključenost, revščina zaposlenih, dokumentarno gledališče, Žiga Divjak, Vinko Möderndorfer, Tjaša Mislej

Povzetek

Naslov prispevka odraža opažanja ob branju sodobnih slovenskih dramskih besedil, ki se po gospodarski krizi leta 2008 vedno intenzivneje ukvarjajo z refleksijo socialnih vprašanj. Številni brezposelni, pogosto mladi in ranljive skupine, prekarni delavci in delavke, kot tudi nekateri zaposleni so za pridobitev oziroma ohranitev delavnega mesta podvrženi izkoriščevalskim odnosom nadrejenih in si kljub nadurnemu garanju s plačilom ne morejo privoščiti dostojnega življenja. V članku v primerjalnem kontekstu na ozadju socioloških spoznanj analiziram tri dramska dela, v katerih je tematika delavca, njegovih pravic, socialne zaščite in delovnih razmer v tematskem in idejnem središču. To so Hlapec Jernej in njegova pravica Žige Divjaka, Romeo in Julija sta bila begunca Vinka Möderndorferja ter Naše skladišče Tjaše Mislej. Našteta dela prikazujejo nov tip delavcev in delavk, ki niso uporniki ali borci za spremembe, niso nosilci novih idej, niso proti sistemu, temveč želijo delati, prejeti dostojno plačilo, vzgajati otroke in biti srečni. Prikazana dramska besedila temeljijo na dokumentarnem gradivu in raziskovalnem delu, pa naj gre za medijske objave, pričevanja delavcev ali avtobiografske izkušnje, v vseh treh dramah realno vdira v fiktivno. S tematizacijo izkoriščanja delavcev dajo dramatiki in dramatičarke glas v javnosti pogosto prezrti in skorajda nevidni delovni sili ter opozarjajo na vedno večjo dehumanizacijo sveta.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Cvahte, B., Realnost človeških stisk v pobudah varuhu človekovih pravic. Splet, 2004. Ogled 20. 4. 2023. https://www.varuhrs.si/index.php?id=1320&L=6%C2%A0&tx_news_pi1%5Bnews%5D=557&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=0dd

Divjak, Ž., Hlapec Jernej in njegova pravica, 2017. Tipkopis.

Divjak, Ž., Intervju, Dneva nominirancev 49. Tedna slovenske drame, 2019. Tipkopis.

Divjak, Ž., Najbolj pasivna je pozicija ciničnega kritika, ki problematizira vsakršen poskus spremembe (intervjuvala Evelin Bizjak), Literatura 34/370, 2022, str. 90–109.

Dobovšek, Z., Hlapec Jernej in njegova pravica (2018): dokumentarna reprezentacija revščine, prekarnosti in razrednega sramu, Amfiteater 10/1, 2022, str. 199–214.

Jünger, E., Delavec: gospostvo in lik: razprava, Koper 2011.

Kanjuo Mrčela, A., Ignjatović, M., Od prožnosti do prekarnosti dela: stopnjevanje negativnih sprememb na začetku 21. stoletja, Teorija in praksa 52/3, 2015, str. 350–381.

Komel, D., Spremna beseda, v: Delavec: gospostvo in lik: razprava (ur. Jünger, E.), Koper 2011, str. 391–400.

Leskošek, V., in drugi, Revščina zaposlenih, Ljubljana 2013.

Leskovšek, N., Neustrašni govor, v: Psi lajajo (ur. Möderndorfer, V.), Ljubljana 2018, str. 641–663.

Milohnić, A., 40 let sem delal: dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja, Ljubljana 2022.

Mislej, T., Naše skladišče, Ljubljana 2023.

Möderndorfer, V., Psi lajajo, Ljubljana 2018.

Navzkrižni intervju med avtorico besedila Tjašo Mislej in režiserko Matejo Kokol, Gledališki list, sezona 2020/21, številka 2. Kranj: Prešernovo gledališče Kranj. (brez strani), 2020.

Utemeljitev Grumove nagrade 2020, Gledališki list, Sezona 2020/21, številka 2. Kranj: Prešernovo gledališče Kranj. (brez strani), 2020.

Volti, R., An Introduction to the Sociology of Work and Occupations, Los Angeles, London 2012.