Zahodnoslovanske književnosti v sodobnem šolskem literarnem kanonu

Jana Šnytová; Lidija Rezoničnik; Špela Sevšek Šramel

doi:10.4312/ars.18.2.67-80

Avtorji

Jana Šnytová Univerza v Ljubljani
Lidija Rezoničnik Univerza v Ljubljani
Špela Sevšek Šramel Univerza v Ljubljani

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.18.2.67-80

Ključne besede:

literarni kanon, slovenski šolski literarni kanon, poljska književnost, češka književnost, slovaška književnost, Stanisław Lem, Karel Čapek, Dominik Tatarka

Povzetek

Članek obravnava razvoj literarnega kanona, kot so ga v 20. stoletju sooblikovali kulturni in družbeni vplivi, s poudarkom na zahodnoslovanskih književnostih. V tem kontekstu posebej izpostavi spremenljivost kanonov, ki preizprašuje tradicionalne kanonizacije književnosti in hkrati omogoča morebitne revizije slovenskega šolskega kanona z vključitvijo zahodnoslovanskih književnosti, s čimer bi (srednješolski) bralci pridobili celovitejši razgled po literarnem razvoju. V razpravi povzemamo značilnosti ter razvoj poljskega, češkega in slovaškega (šolskega) literarnega kanona, razmišljamo o vzporednicah s slovenskim ter za njegovo obogatitev predlagamo izbrana literarna dela iz poljske, češke in slovaške književnosti. Kriterija za utemeljitev tega izbora sta po eni strani reprezentativnost teh del za njihove nacionalne književnosti ter po drugi ekskluzivnost v smislu visoke estetske kakovosti in možnosti njihovih novih, sodobnih interpretacij. S teh vidikov predstavljamo literarna dela S. Lema, K. Čapka in D. Tatarke.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Ambrož, D., in drugi, Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – slovenščina, Ljubljana 2022.

Bílek, P. A., Kánon, kanoničnost a kanonizace jako literárněhistorické konstrukty, v: Literatura a kánon (ur. Wiendl, J.), Praga 2007, str. 7–18.

Bloom, H., Zahodni kanon: knjige in šola vseh dob, Ljubljana 2003.

Burkot, S., Literatura polska 1939–2009, Varšava 2014.

Czapliński, P., Kanon i wolność. Życie literackie w Polsce po roku 1989, v: Europejski kanon literacki. Dylematy XXI wieku (ur. Wichrowska, E.), Varšava 2012, str. 69–81.

Czapliński, P., in drugi, Literatura polska 1976–1998, Krakov 1999.

Čapek, K., Vojna z močeradi (prev. Z. Škerlj - Jerman), Ljubljana 1980.

Forst, V., Literatura pro 1.–3. ročník gymnázií. Přehled vývoje a směrů, Praga 1979–1981.

Janion, M., Do Europy tak, ale razem z naszymi umarłymi, Varšava 2000, str. 19–34.

Janoušek, P., O novém literárněhistorickém paradigmatu, dějinách, kánonu a literárních vědcích, v: Literatura a kánon (ur. Wiendl, J.), Praga 2007, str. 19–29.

Juvan, M., Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem, Ljubljana 2012.

Katalog požadavků zkoušek společné části maturitní zkoušky z českého jazyka a literatury, Praga 2016, https://maturita.cermat.cz/menu/katalogy-pozadavku, dostop 25. 1. 2024.

Klíma, I., Velký věk chce mít též velké mordy: život a dílo Karla Čapka, Praga 2001.

Kocijančič Pokorn, N. (ur.), Zgodovina slovenskega literarnega prevajanja, Ljubljana 2023.

Kopczyk, M., Literarni kanon – politika – šola (K razpravi o tem, kaj sodi v šolski literarni kanon na Poljskem), v: Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode (ur. Krakar Vogel, B.), Ljubljana 2008, str. 337–348.

Kos, J., Primerjalna zgodovina svetovne literature, Ljubljana 2020.

Laurent, M., Dzieło kanoniczne projekcją w przyszłość, v: Europejski kanon literacki. Dylematy XXI wieku (ur. Wichrowska, E.), Varšava 2012, str. 107–115.

Lem, S., Kiberiada (prev. N. Jež), Celje 2014.

Mikula, V., Démoni súhlasu i nesúhlasu (Dominik Tatarka, Miroslav Válek), Ivanka pri Dunaji 2010, str. 5–98.

Nacionalni kurikulum nastavnoga predmeta hrvatski jezik, 2018, https://mzo.gov.hr/UserDocsImages/dokumenti/Obrazovanje/NacionalniKurikulum/Nacionalni%20kurikulum%20nastavnoga%20predmeta%20Hrvatski%20jezik%20-%20velja%C4%8Da%202018..pdf, dostop 24. 1. 2024.

Papoušek, V., Restylizace kánonu, v: Literatura a kánon (ur. Wiendl, J.), Praga 2007, str. 31–42.

Petro, P., History of Slovak Literature, Montréal 1997, str. 56–78.

Pleterski, A., Slovak v Parizu, v: Tatarka, D., Pleteni naslonjači, Ljubljana 2014, str. 119–148.

Podstawa programowa kształcenia ogólnego dla czteroletniego liceum ogólnokształcącego i pięcioletniego technikum, 2018, https://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WDU20180000467, dostop 24. 1. 2024.

Poznanovič Jezeršek, M., in drugi, Učni načrt. Slovenščina: gimnazija (splošna, klasična, strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura), Ljubljana 2008.

Rédey, Z., Kánon slovenskej literatúry a kanonický status literárneho diela, World Literature Studies, 3, 2015, str. 16–29.

Rezoničnik, L., Poljski avtorji in njihova dela v slovenskih šolskih berilih, v: Polsko-słoweński dialog międzykulturowy / Slovensko-poljski medkulturni dialog (ur. Gawlak, M., in drugi), Katovice 2023, str. 269–286.

Rupnik, T., Literarni klasiki v srednješolskih berilih pri nas in v Evropi, Jezik in slovstvo 46/3, 2000/2001, str. 101–107.

Snoj, J., Kiberiada Stanisława Lema in njen slovenski prevod, v: Sedemdeset let poučevanja poljskega jezika v Ljubljani (ur. Wtorkowska, M., in drugi), Ljubljana 2018, str. 187–197.

Snoj, J., Prevajanje poljske književnosti v slovenščino, v: Pozorna pripovedovalka: sodobne poljske avtorice v slovenskih prevodih, razstava (Sławińska, J., in drugi.), Ljubljana 2021, https://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/2021-03/razstava/prevajanjepoljske.html, dostop 24. 1. 2024.

Šink, J., Zahodnoslovanska književnost v srednješolskih berilih, Jezik in slovstvo, 6, 2005, str. 33–41.

Tatarka, D., Pleteni naslonjači (prev. A. Pleterski), Ljubljana 2014.

Vimr, O., in drugi, Česká literatura ve světě: možnosti mapování ve velkém rozsahu (1820–2020), Česká literatura 6, 2022, str. 711–734.