Uvod v odnosno antropologijo jezika
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.19.1.215-237Ključne besede:
ekscentrično-diaforična zavest, odnosi, simbolne forme, imenovanje, mitična beseda, logična besedaPovzetek
Študija raziskuje možnosti razumevanja jezika na ozadju specifičnosti človeških odnosov in njihovih filozofskoantropoloških predpostavk. Pri tem se navezuje na nekatere filozofskoantropološke teorije, ki so v večji ali manjši meri obravnavale problem jezika (Plessner, Cassirer, Jonas), ter upošteva kulturno antropologijo in nekatera spoznanja kvantne fizike. Z odnosno antropologijo je mišljeno filozofskoantropološko razumevanje človeka kot bitja specifičnih odnosov na vseh zanj ključnih življenjskih ravneh. Posebne pozornosti so deležne naslednje teme: fenomen imenovanja, razlika med mitično in logično besedo ter zavestjo, prehod iz ene v drugo ter posledice za jezik in zavest.
Metrike
Prenosi
Literatura
Cassirer, E., Philosophie der symbolischen Formen, Erster Teil – Die Sprache, Darmstadt 1964.
Cassirer, E., Ogled o čovjeku, Rijeka 1978.
Cassirer, E., Filozofija simboličkih oblika I., Novi Sad 1985.
Cassirer, E., Zur Metaphysik der symbolischen Formen, Nachgelassene Manuskripte und Texte, Hamburg 1995.
Cassirer, E., Determinismus und Indeterminismus in der modernen Physik, Hamburg 2004.
Cazeneuve, J., Sociologija obreda, Ljubljana 1986.
Colli, G., Rojstvo filozofije, Ljubljana 2010.
Eliade, M., Kozmos in zgodovina, Ljubljana 1992.
Heidegger, M., Izbrani spisi, Ljubljana 1967.
Heinl, O., Das Wort in seiner Bedeutung – Zur Genese von Sprache und Bewusstsein, Hamburg 2022.
Hochgesang, H., Mythos und Logik im 20. Jahrhundert, München 1965.
Jahr, S., Steinzeit ist Neuzeit. Wie die Quantenphysik das Urwissen beweist, Güllesheim 2010.
Jonas, H., Augustin und das paulinische Freiheitsproblem, Göttingen 1930.
Jonas, H., Philosophische Untersuchungen und metaphysische Vermutungen, Frankfurt a. M. 1994.
Kaempfer, W., Zeit des Menschen, Frankfurt a. M. 1996.
Lévi-Strauss, C., Rasa in zgodovina, Totemizem danes, Ljubljana 1994.
Nietzsche, F., O resnici in laži v zunajmoralnem smislu, Ljubljana 2004.
Ošlaj, B., Religija in filozofija filozofije (magistrsko delo), Ljubljana 1992.
Ošlaj, B., Človek in narava, Osnove diaforične etike narave, Ljubljana 2000.
Ošlaj, B., Homo diaphoricus, Uvod v filozofsko antropologijo, Ljubljana 2004.
Ošlaj, B., Antropoetika, Etična dekonstrukcija simbolnega, Ljubljana 2005.
Ošlaj, B., Človek, svet in etos: Študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu, Ljubljana 2015.
Platon, Faidros, Maribor 1969.
Plessner, H., Die Stufen des Organischen und der Mensch, Berlin 1965.
Plessner, H., Človek kot živo bitje, v: Phainomena 19-20 VI/1997, str. 73–85.
Riezler, K., Das Homerische Gleichnis und der Anfang der Philosophie, v: Um die Begriffswelt der Vorsokratiker, Darmstadt 1968.
Scheler, M., Položaj človeka v kozmosu, Ljubljana 1998.
Schelling, F. W. J., Sistem transcendentalnoga idealizma, Zagreb 1982.
Snell, B., Die Naturwissenschaftliche Begriffsbildung im Griechischen, v: Um die Begriffswelt der Vorsokratiker, Darmstadt 1968.
Sveto Pismo, Ljubljana 1997.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Borut Ošlaj
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Kako citirati
