Promotionen an der Universität Graz in der Regierungszeit Karls VI. (1711–1740): Quantitative und qualitative Annäherungen an Beziehungsgeflechte in Kärnten, Krain und Steiermark

Andreas Golob

doi:10.4312/ars.19.2.29-50

Avtorji

Andreas Golob Univerza v Gradcu, Avstrija

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.19.2.29-50

Ključne besede:

Koroška, Kranjska, Štajerska, Univerza v Gradcu, zgodnje razsvetljenstvo, duhovščina, promocije, jezuiti

Povzetek

Posebna zasluga Alojza Cindriča je njegova študija o študentih iz Kranjske na univerzah na Dunaju in v Gradcu, v kateri je kot prvi predstavil statistiko diplomantov graške jezuitske univerze za celotno obdobje njenega obstoja (1585–1773). Dotlej se je kvantitativno usmerjena graška univerzitetna historiografija posvečala predvsem univerzitetnim matrikam, vendar pri tem ni presegla časovnega okvira do leta 1710, obenem pa je morala priznati, da so prostorski in družbeni podatki precej omejeni.

V pričujočem prispevku se na podlagi natančne rekonstrukcije promocij, ki jo je opravila Maria Mairold, geografski horizont za čas vladavine Karla VI. poleg Kranjske razširi še na Koroško in Štajersko, medtem ko so bila druga notranjeavstrijska območja zaradi pomanjkljive ohranjenosti virov iz obravnave izpuščena. Omejitev na obdobje med letoma 1711 in 1740 je po eni strani posledica narave virov, po drugi strani pa ima predvsem historiografske razloge, saj se prav v to obdobje umeščajo začetki razsvetljenstva v habsburški monarhiji. To se je opiralo na dobro izobražene državne in cerkvene uslužbence ter na sociokulturne in intelektualne elite, ki naj bi jih univerze oblikovale v skladu z državnimi pričakovanji in smernicami.

Seznami promocij, ki so ohranjeni v deloma programatsko zasnovanih priložnostnih publikacijah in so v tem prispevku podrobno analizirani, ponujajo v prostorskem in družbenem pogledu precej bogatejše podatke kot univerzitetna matrika, vsebujejo pa tudi zelo povedna izpitna vprašanja. Kritičen pretres virov razkriva težave pri identifikaciji nekaterih krajevnih navedb in določanju stanovske pripadnosti kandidatov ter odpira vprašanje, kako razvrstiti tiste promovirance, ki so v virih navedeni zgolj kot člani določenega samostana. Statistični podatki o prostorskem in družbenem poreklu promovirancev so predstavljeni glede na štiri hierarhično zaporedne akademske stopnje: bakalavreat in magisterij oziroma doktorat iz filozofije ter bakalavreat in doktorat iz teologije. Ker so morali kandidati za doktorat iz teologije izkazati tudi praktične izkušnje, v virih zasledimo dragocene podatke o njihovih prvih službenih mestih in zaposlitvenih razmerjih – od kaplanov do župnikov – ter o častnih nazivih, ki so jih prejeli ob začetku duhovniške kariere. Na ta način je mogoče tisto dodano vrednost, ki jo je Cindrič že ugotovil za promovirance s Kranjskega, sistematično pokazati tudi za Štajersko, Koroško in širše. Posamezni primeri njihove dejavnosti v katoliških misijah pri zatiranju kriptoprotestantizma na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem nazadnje sklenejo tudi krog ene od prvotnih osrednjih nalog graške jezuitske univerze.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Quellen

Faludi, F., Collectiones Mathematicae Ex Architectura Militari, Graz 1739.

Göttner, F., Successio Genealogica, Imperatorum, Et Regum Europae, Graz 1729.

Hansiz, M., Quinquennium Primum Imperii Romano-Germanici Caroli VI. Romanorum Imperatoris Semper Augusti, Germaniae, Hispaniae, Hungariae, Bohemiae, Regis, Archiducis Austriae, Graz 1717.

Kampmiller, I., Alexandri Maximiliani Fredro Monita Politico-Moralia, Graz 1727.

Krieger, W., Rudimenta Physica, De Sono, E variis Authoribus, praecipuè P. Tertio de Lanis, collecta, Graz 1723.

Madcho, U., Athanasj Kircheri De Venenis Liber Physico-Medicus Publico Commodo Recusus, Graz 1739.

Thonhauser, Th., Almae Ac Celeberrimae Universitatis Graecensis, Societatis Jesu, Lustrum Nonum, Decimum Et Undecimum, Graz 1724.

*****

Literatur

Andritsch, J., Judenburger Studenten in den Grazer Universitätsmatrikeln (1586– 1782), Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Jg. 55, 1964, S. 105–136.

Andritsch, J., Studenten und Lehrer aus Ungarn und Siebenbürgen an der Universität Graz (1586–1782). Ein personengeschichtlicher Beitrag zur Geschichte der Karl- Franzens-Universität in der Jesuitenepoche, Graz 1965.

Central European Pasts. ’Old’ and ’New’ in the Intellectual Culture of Habsburg Europe, 1700–1750 (ed. Peper, I. et al.), Berlin/Boston 2022.

Cindrič A., Dunaj ali Gradec? Študenti s Kranjske na graški in dunajski univerzi od 1586 do 1782 / Wien oder Graz? Studenten aus Krain an der Grazer und Wiener Universität von 1586 bis 1782, in: Slowenen und Graz. Gradec in Slovenci. Monographie zur internationalen Tagung vom 27. II. bis 1. III. 2014 am Institut für Sla-wistik der Karl-Franzens-Universität Graz (ed. Karničar, L. et al.), Graz 2014, S. 145–179.

Golob, A., Zur Topographie des Buchwesens in Graz im Langen 18. Jahrhundert, Mitteilungen der Gesellschaft für Buchforschung in Österreich 2, 2024, S. 7–56.

Graff, Th., Bibliographia Widmanstadiana. Die Druckwerke der Grazer Offizin Widmanstetter 1586–1805, Graz 1993.

Höflechner, W., Das Fach Geschichte an der Universität Graz 1729–1848, Graz 1975.

Höflechner, W., Zur Geschichte der Universität Graz, in: Tradition und Herausforderung. 400 Jahre Universität Graz (ed. Freisitzer, K. et al.), Graz 1985, S. 3–141.

Kern, A., Die Promotionsschriften der Jesuitenuniversitäten in der Zeit des Barocks. Eine bibliothekarische Studie, in: Festschrift Julius Franz Schütz (ed. Sutter, B.), Graz/Köln 1954, S. 38–47.

Krones, F., Geschichte der Karl Franzens-Universität in Graz. Festgabe zur Feier ihres dreihundertjährigen Bestandes, Graz 1886.

Mairold, M., Steirische Studenten an der Salzburger Benediktineruniversität, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Jg. 80, 1989, S. 167–211.

Mairold, M., Die Seitzer Kartäuser von 1603 bis zur Aufhebung des Ordens 1782, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Jg. 81, 1990, S. 201–240.

Die Matrikeln der Universität Graz 1586–1630 (ed. Andritsch, J.), Graz 1977.

Die Matrikeln der Universität Graz 1630–1662 (ed. Andritsch, J.), Graz 1980.

Die Matrikeln der Universität Graz 1663–1710 (ed. Andritsch, J.), Graz 1987.

Die Matrikeln der Universität Graz 1711–1765. Aus dem Nachlaß [J. Andritschs] (ed. Kernbauer, A. et al.), Graz 2002.

Oer, F., Das erzherzogliche Konvikt in Graz (jetzt Domherrenhaus), Blätter für Heimatkunde, Jg. 5/6, 1927, S. 84–91.

Promotionen an der Universität Graz 1682–1773 (ed. Mairold, M.), Graz 2013.

Schafferhofer, G., Augustiner-Chorherren des Stiftes Vorau als Schriftsteller im 17. und 18. Jahrhundert, Blätter für Heimatkunde, Jg. 87, 2013, S. 52–62.

Schlossar, A., Ein Censurstreit aus Steiermark vom Jahre 1720, Archiv für Geschichte des deutschen Buchhandels, Jg. 6, 1881, S. 168–184.

Seitschek, F.-St., Tradition als Innovation. Finanzverwaltung in der Habsburgermo narchie um 1700, in: The 18th Century as Period of Innovation (ed. Heppner, H. et al.), Graz 2019, S. 103–130.

Skitze von Grätz, Graz 1792, Bd. 1.

Wiesflecker, H., Graz als Residenz, Universitätsstadt und Festung, die hohe Zeit der Stadt vom 15. bis zum 18. Jahrhundert, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Jg. 53, 1962, S. 185–202.

Wurzbach, Constant von, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben, Fünfzigster Theil, Wien 1884.