Slovenski doktorji filozofije s področja zoologije na dunajski univerzi do konca prve svetovne vojne

Petra Kramberger; Irena Samide

doi:10.4312/ars.19.2.67-91

Avtorji

Petra Kramberger Univerza v Ljubljani
Irena Samide Univerza v Ljubljani

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.19.2.67-91

Ključne besede:

slovenski zoologi, dunajska univerza, doktorat filozofije, naravoslovje v 19. stoletju, zgodovina znanosti

Povzetek

Prispevek obravnava slovenske študente, ki so do konca prve svetovne vojne na dunajski univerzi pridobili doktorat filozofije s področja zoologije. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva rekonstruira njihove študijske poti ter analizira širšo znanstveno in družbeno vlogo, ki so jo ti posamezniki odigrali po zaključku študija. Uvodni del oriše razvoj zoologije na dunajski univerzi in osvetli vpliv vodilnih profesorjev, Bertholda Hatschka in Karla Grobbna, pri oblikovanju znanstvene usmeritve slovenskih študentov. Osrednji del prispevka prinaša biografske portrete doktorandov, pri čemer izpostavlja njihovo znanstveno profilacijo, interdisciplinarno izobrazbo in poklicno pot. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali so po doktoratu ostali zvesti zoologiji ali pa so se usmerili na druga znanstvena, pedagoška ali kulturna področja. Zaključek pokaže, da dunajski univerzitetni sistem ni nudil zgolj strokovnega znanja, temveč je deloval kot oblika kulturnega kapitala, ki je diplomantom omogočil dejavno soustvarjanje znanstvenih, izobraževalnih in javnih ustanov v slovenskem prostoru. Raznolikost njihovih poklicnih poti priča o vlogi visokošolskega izobraževanja pri modernizaciji slovenske znanosti in družbe na prehodu v 20. stoletje.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Arhivski viri

UAW – Archiv der Universität Wien (Arhiv Univerze na Dunaju):

Dosjeji o učiteljskih izpitih (Lehramtsprüfungsakte): Regen, št. 109–1897; Beuk, št. 55–1901; Poljanec, št. 39–1896; Kozina, št. 38–1903; Sajovic, št. 148–1906; Grošelj, št. 81–1907.

Öffentliche Vorlesungen an der k. k. Universität zu Wien (za vsakokratni semester). Dunaj 1874, 1881, 1892–1906.

Personalne mape z doktorskimi akti (Rigorosenakt): Regen, št. 1067; Beuk, št. 1228; Poljanec, št. 1337; Kozina, št. 1577; Megušar, št. 1783 in 1915; Sajovic, št. 2009; Heric, št. 2098; Grošelj, št. 2166; Kokalj, št. 4820.

Übersicht der akademischen Behörden, Professoren, Privatdocenten, Lehrer, Beamten etc. an der k. k. Universität zu Wien für das Studienjahr 1897/98, Dunaj 1897.

Vpisnice (Nationale): Regen, Johann; Beuk, Stanislaus; Poljanec, Leopold; Kozina, Paul; Megušar, Franz; Sajovic, Guido; Heric, Matthias; Grošelj, Paul.

Zapisnik doktorskih izpitov (Rigorosenprotokoll): Regen, št. 1067; Beuk, št. 1228; Poljanec, št. 1337; Kozina, št. 1577; Megušar, št. 1783 in 1915; Sajovic, št. 2009; Heric, št. 2098; Grošelj, št. 2166; Kokalj, št. 4820.

UBW – Universitätsbibliothek Wien (Univerzitetna knjižnica na Dunaju):

Regen, J., Einige Beobachtungen über die Stridulationsorgane der saltatorischen Orthopteren. Dissertation, sig. D-13283.

*****

Literatura

Anonimno, pod geslom: Leopold Poljanec, Domoznanski mozaik – Portreti (ne)znanih Brežičanov, https://knjiznica-brezice.si/fileadmin/content/domoznanski-mozaik/portreti/Leopold_Poljanec.pdf, dostop 17. 7. 2025.

Baš, F., pod geslom: Poljanec, Leopold (1872–1944), Slovenska biografija, Ljubljana 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi446749/#slovenski-biografski-leksikon, dostop 24. 7. 2025.

Beuk, S., Zur Kenntniss des Baues der Niere und der Morphologie von Teredo L., Arbeiten aus den zoologischen Instituten der Universität Wien und der Zoologischen Station in Triest, Wien 1899, str. 269–288.

Brusca, R. C., Brusca, G. J., Invertebrates, Sunderland, Massachusetts (Sinauer Associates) 2003, https://archive.org/details/brusca-brusca-2003-invertebrates-2nd-ed./page/n1/mode/2up, dostop 10. 7. 2025.

Bufon, Z., pod geslom: Sajovic, Gvidon (1883–1920), Slovenska biografija, Ljubljana 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi532100/#slovenski-biografski-leksikon, dostop 9. 7. 2025.

Cindrič, A., Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848–1918, Ljubljana 2009.

Cindrič, A., Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804–1848, Ljubljana 2010.

Egglmaier, H. H., Naturgeschichte. Wissenschaft und Lehrfach (Publikationen aus dem Archiv der Universität Graz, zv. 22), Graz 1988.

Fritsch, K., Geschichte der Institute und Corporationen, welche in Oesterreich von 1850 bis 1900 der Pflege der Botanik und Zoologie dienten, Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien, 1901, str. 17–124, https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_SH_0017-0124.pdf, dostop 14. 7. 2025.

Geschichte der Wiener Universität von 1848 bis 1898. Als Huldigungsfestschrift zum fünfzigjahrigen Regierungsjubiläum seiner k. u. k. apostolischen Majestät des Kaisers Franz Josef I. (ur. Akademischer Senat der Wiener Universität), Wien 1898, https://archive.org/details/geschichtederwie00vienuoft, dostop 12. 6. 2025.

Gogala, M., Pionir bioakustike Ivan Regen in njegova zapuščina, v: Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ur. Koman, D. idr.), Ljubljana 2008, str. 237–261.

Gogala, M., Razvoj zoofiziologije na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete in Inštitutu za biologijo do leta 1987 – osebni pogled, Acta Biologica Slovenica 2, 2009, str. 7–20.

Hadži, J., pod geslom: Regen, Janez (1868–1947), Slovenska biografija, Ljubljana 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi496396/#slovenski-biografski-leksikon, dostop 9. 7. 2025.

Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz Josephs-Staatsgymnasiums in Krainburg veröffentlicht für die Schuljahre 1897/98–1899/1900, Krainburg 1900.

Kernbauer, A., Smolej, T. (ur.), Gemeinsamkeit auf getrennten Wegen: die slowenischen Doktoranden der Grazer Philosophischen Fakultät im Zeitraum 1876-1918 und die Gründung der Universität in Ljubljana, Graz 2021.

Koblar, F., pod geslom: Poljanec, Ljudmila (1874–1948), Slovenska biografija, Ljubljana 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi446882/#slovenski-biografski-leksikon, dostop 11. 7. 2025.

Kramberger, P., Samide, I., Žigon, T. (ur.), Frauen, die studieren, sind gefährlich: ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz, Ljubljana 2018.

Križnar, M., Gvidon Sajovic, razgledani kranjski naravoslovec, Svet ptic 1, 2021, str. 26–27.

Kühnelt, W., Gegenwartsaufgaben der Zoologie an der Universität Wien, v: Aufgaben der Universität Wien in Gegenwart und Zukunft. Aufsätze zur 600-Jahrfeier (ur. Universität Wien), Wien 1965, str. 426–436.

Mavrič-Žižek, I., Slovenizacija nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne, Časopis za zgodovino in narodopisje 4, 2017, str. 21–54.

Müller, G. B., Nemeschkal, H. L., Zoologie im Hauch der Moderne: Vom Typus zum offenen System, v: Reflexive Innensichten aus der Universität Wien: Wiener Disziplingeschichten zwischen Wissenschaft, Gesellschaft und Politik (ur. Fröschl, K. A. idr.), Dunaj 2015, str. 355–369.

Peterlin, S., Tarman, K., pod geslom: Bevk, Stanislav (1875–1956), Slovenska biografija, Ljubljana 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140297/#novi-slovenski-biografski-leksikon, dostop 12. 6. 2025.

Polenec, A., Biolog Ivan Regen, Loški razgledi 1, 1969, str. 218–223, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q2G1896Y, dostop 10. 7. 2025.

Premrl, S., pod geslom: Kozina, Pavel (1878–1945), Slovenska biografija, Ljubljana 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi297169/#slovenski-biografski-leksikon, dostop 13. 7. 2025.

Ribnikar, P., Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921, III. del, Ljubljana 1999.

Sajovic, G., † Dr. Franc Megušar, Ljubljanski zvon 9, 1916, str. 575.

Sajovic, T., Uvodnik, Proteus, mesečnik za poljudno naravoslovje 1, 2012, str. 4–6, https://www.proteus.si/wp-content/uploads/2014/09/proteus-september-2012-low.pdf, dostop 21. 7. 2025.

Sajovic, T., Pavel Grošelj – »človek za vse čase«. Predavanje v društvu Slovenska matica, Ljubljana 2020, https://www.youtube.com/watch?v=vOBW3l-4B_8, dostop 22. 7. 2025.

Salvini-Plawen, L., Mizzaro, M., 150 Jahre Zoologie an der Universität Wien, Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Österreich, 1999, str. 1–76, https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_136_0001-0076.pdf, dostop 12. 6. 2025.

Samide, I., Ljudmila Poljanec (1874–1948), leidenschaftliche Dichterin und engagierte Lehrerin, v: Frauen, die studieren, sind gefährlich: ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz (ur. Kramberger, P. idr.), Ljubljana 2018, str. 221–242.

Smolej, T. (ur.), Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872–1918), Ljubljana 2019.

Stergar, J., Žunkovič, I., Die Botanikerin Angela Piskernik (1886–1967), die erste slowenische Doktorin der Philosophie an der Wiener Universität, v: Frauen, die studieren, sind gefährlich: ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz (ur. Kramberger, P. idr.), Ljubljana 2018, str. 57–86.

Svojtka, M., Lehre und Lehrbücher der Naturgeschichte an der Universität Wien von 1749 bis 1849, Berichte der Geologischen Bundesanstalt, zv. 83, Dunaj 2010, str. 48–61.

Tarman, K., Stanislav Bevk – pobudnik ustanovitve Ornitološkega observatorija v Ljubljani, Svet ptic 2, 2014, str. 18–19, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWRG6XBK/8d9d658b-18f6-41c2-a89b-ea2d02d76459/PDF, dostop 14. 7. 2025.