Med Dunajem in Ljubljano: Dejavnost podružnice Avstrijskega umetnostnega društva na Kranjskem med letoma 1852 in 1877

Miha Valant

doi:10.4312/ars.19.2.261-291

Avtorji

Miha Valant Univerza v Ljubljani

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.19.2.261-291

Ključne besede:

Avstrijsko umetnostno društvo, Ljubljana, Kranjska, 19. stoletje, umetnostna društva, Anton Karinger, umetnostni trg, umetnostne razstave, meščanska kultura

Povzetek

Članek obravnava dejavnost ljubljanske podružnice Avstrijskega umetnostnega društva (Österreichischer Kunstverein) na Kranjskem med letoma 1852 in 1877 ter jo umešča v širši kontekst umetnostnih društev v habsburški monarhiji. Avstrijsko umetnostno društvo, ustanovljeno na Dunaju leta 1850, je bilo eno osrednjih orodij meščanskega kulturnega udejstvovanja v 19. stoletju, saj je prek mreže regionalnih podružnic (v Gradcu, Brnu, Celovcu, Ljubljani idr.) omogočilo kroženje umetnin po vsej monarhiji. Ljubljanska podružnica, ustanovljena leta 1852, je pomenila prvi poskus sistematičnega institucionalnega oblikovanja javnega umetnostnega življenja na Kranjskem. Z razstavami, umetnostnimi loterijami in članstvom, ki je povezovalo umetnike, uradnike, industrialce in plemstvo, je omogočila neposreden stik meščanskega občinstva z umetnostjo.

Raziskava temelji predvsem na analizi sočasnega nemškojezičnega časopisja (Laibacher Zeitung, Laibacher Tagblatt) in dopolnilno na arhivskih virih, pri čemer razkriva dve fazi delovanja podružnice: prvo, kratkotrajno obdobje med letoma 1852 in 1854 ter drugo, intenzivnejše med letoma 1863 in 1877. V tem času je društvo v Ljubljani pripravilo vrsto razstav, na katerih so prevladovala dela dunajskih in nemških umetnikov, zlasti krajinarjev in žanrskih slikarjev, kar je ustrezalo okusu premožnega meščanstva. Udeležba domačih umetnikov je bila skromna; med njimi izstopa slikar Anton Karinger, ključna osebnost ljubljanske podružnice ter povezovalni člen med Ljubljano in Dunajem.

Podružnica je imela pomembno vlogo tudi pri razvoju umetnostne kritike in pisanja o umetnosti v Ljubljani, saj so razstave spremljala obširna časopisna poročila, ki so meščanskemu občinstvu približevala mednarodno likovno umetnost. Društvo je s tem prispevalo k oblikovanju umetnostne javnosti ter širjenju estetskega in kulturnega obzorja lokalne družbe. Vendar pa so k njegovemu postopnemu zatonu po letu 1870 z različno intenziteto verjetno prispevali različni dejavniki: smrt Antona Karingerja, šibka institucionalna podpora, omejeno število aktivnih umetnikov, majhno zanimanje meščanstva za nakup umetnin in gospodarska kriza po letu 1873. Zadnje razstave podružnice so bile posvečene t. i. senzacijskim slikam, ki so sledile evropskim modnim tokovom in obenem nakazovale spremembo v razumevanju umetnosti kot javnega spektakla.

Čeprav je bila življenjska doba ljubljanske podružnice razmeroma kratka, je njeno delovanje pomenilo pomemben prelom v umetnostnem življenju na Kranjskem. Vpeljalo je nove oblike razstavljanja in meščanskega razvedrila ter oblikovalo zametek trga umetnin in poročanja o umetnosti. Prispevek tako osvetljuje doslej spregledano poglavje kulturne zgodovine Ljubljane ter ga umešča v širši srednjeevropski okvir razmerja med umetnostnim središčem in periferijo v 19. stoletju.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Aichelburg, W., Das Wiener Künstlerhaus 1861–2001. Band 1. Die Künstlergenossenschaft und ihre Rivalen Secession und Hagenbund, Dunaj 2003.

Andrejka, R., Fidelis Terpinc, Kronika slovenskih mest, 1, 2, 1934, str. 114–120.

Auer, S., Caterina Cornaro. »The Dearest Painted Queen«, v: Hans Makart. Painter of Senses (ur. Agnes Husslein-Arco, Alexander Klee) (9. 6.–9. 10. 2011, Dunaj, Belvedere), Dunaj 2011, str. 47–55.

Bätschmann, O., The Artist in the Modern World. The Conflict Between Market and Self-Expression, Köln 1997.

Budna Kodrič, N., Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858), Viri, 41, 2018.

Celeidin, G., 125 Jahre Steiermärkischer Kunstverein Werkbund. Ein Rückblick, Gradec 1990.

Česká, L., Cesta galeristy a jednoho obrazu. Mikoláš Lehmann a evropské výstavní turné s obrazem Veraikon Gabriela Maxe, v: Léta putování. Lidé na cestě v dlouhém 19. století (ur. Zdeněk Hojda, Eva Bendová), Praga 2024, str. 300–310.

Danzer, G. A., Aufbruch in die Moderne? Paul Schad-Rossa und die Kunst in Graz, v: Aufbruch in die Moderne? Paul Schad-Rossa und die Kunst in Graz (ur. Gudrun Danzer), 7. 11. 2014–22. 2. 2015, Gradec, Neue Galerie, Gradec 2014, str. 26–67.

De Grassi, M., La Società di Belle Arti e la nascita del sistema museale triestino, Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori (ur. Caburlotto, L.), Mariano del Friuli, 2011, str. 19–33.

Der Schiller-Verein in Triest. Chronologische Darstellung seines Wirkens von 1860–1885, Trst 1885.

Feichtinger, F., 130 Jahre Oberösterreichischer Kunstverein. Eine Kritische Bilanz, Oberösterreichische Heimatblätter, XXXV, 3–4, 1980, str. 250–285.

Frey, M., Macht und Moral des Schenkens. Staat und bürgerliche Mäzene vom späten 18. Jahrhundert bis zur Gegenwart, Berlin 1999.

Frodl, G., Biedermeier, Geschichte der bildenden Kunst in Österreich. 19. Jahrhundert. Band 5 (ur. Gerbert Frodl), München, Berlin, London, New York 2002, str. 272–295.

Gottsmann, A., Leo Thun und die verstaatlichung der Kunstpolitik, v: Der österreichische Neoabsolutismus als Verfassungs- und Verwaltungsproblem. Diskussionen über einen strittigen Epochenbegriff (ur. Harm-Hinrich Brandt), Dunaj, Köln, Weimar 2014, str. 221–235.

Gottsmann, A., Staatskunst oder Kulturstaat? Staatliche Kunstpolitik in Österreich 1848–1918, Dunaj, Köln, Weimar 2017.

Grabner, S., Die »Moderne Schule« in der kaiserlichen Gemäldegalerie und andere Bestrebungen zur Förderung der zeitgenössischen Kunst im 19. Jahrhundert, v: Das Museum. Spiegel und Motor kulturpolitischer Visionen. 100 Jahre Österreichische Galerie Belvedere. 1903–2003 (ur. Hadwig Kräutler, Gerbert Frodl), Dunaj 2004, str. 93–105.

Grabner, S., Vereine von Künstlern und Kunstliebhabern in Wien vor der Gründung der Künstlergenossenschaft, v: Das Wiener Künstlerhaus. Kunst und Institution (ur. Peter Bogner, Richard Kurdovsky, Johannes Stoll), Dunaj 2015, str. 111–115.

Grabner, S., Kunst für das Bürgertum im kaiserlichen Wien, v: Ist das Biederemeier. Amerling, Waldmüller und mehr (ur. Agnes Husslein-Arco, Sabine Grabner), 21. 10. 2016–12. 2. 2017, Dunaj, Belvedere, Dunaj 2016, str. 15–25.

Grasskamp, W., Sammler, Stifter und Museen. Kunstförderung in Deutschland im 19. und 20. Jahrhundert, Wien, Köln, Weimar 1993, str. 104–113.

Grasskamp, W., Kunst und Geld. Szenen einer Mischehe, München 1998.

Großmann, J., Verloste Kunst. Deutsche Kunstvereine in 19. Jahrhundert, Archiv für Kulturgeschichte 76, 1994, str. 351–364.

Historischer Währungsrechner, Finanzbildung durch die Oesterreichische Nationalbank, Wien 2019. URL: https://www.eurologisch.at/docroot/waehrungsrechner/#/, dostop 20. 7. 2025.

Hojda, Z., Quellen zur Prager Künstlerbewegung 1830–1856, v: Kunstverein nebo / oder Künstlerverein? Hnutí umelcu v Praze 1830–1856. Die Künstlerbewegung in Prag 1830–1856 (ur. Zdenek Hojda, Roman Prahl), Praga 2004, str. 83–240.

Huemer, C., »Une exposition (in)complète«: Courbet in Vienna, 1873, Nineteenth-Century Art Worldwide, XI, 2, 2012, str. 18–30. URL: https://www.19thc-artworldwide.org/summer12/christian-huemer-courbet-in-vienna#_ftn29, dostop 20. 10. 2025.

Huemer, C., Jahrmarktbude oder Musentempel. Das Wiener Künstlerhaus und der Kunsthandel, Das Wiener Künstlerhaus. Kunst und Institution (ur. Bogner, P., Kurdovsky, R., Stoll, J.), Dunaj 2015, str. 337–345.

Jaki, B., Meščanska slika. Slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije, 10. 5.–31. 8. 2000, Ljubljana, Narodna galerija, Ljubljana 2000.

Judson, P. M., Habsburški imperij. Nova zgodovina, Ljubljana 2018.

Komić Marn, R., Strahlova zbirka v Stari Loki in njena usoda po letu 1918, Ljubljana 2016 (doktorska disertacija, tipkopis).

Kos, M., Umetnostna zbirka – Narodni muzej versus Narodna galerija, v: Narodni muzej Slovenije – 200 let (ur. Tomaž Lazar, Jernej Kotar, Gašper Oitzl), Ljubljana 2022, str. 231–245.

Krueger, R., Czech, German, and Noble. Status and National Identity in Habsburg Bohemia, Oxford 2009.

Kuret, P., Ljubljanska filharmonična družba 1794–1919. Kronika ljubljanskega glasbenega življenja v stoletju meščanov in revolucij, Ljubljana 2006.

Lavrič, A., Ustanavljanje umetnostnih akademij v Ljubljani na pragu 18. stoletja. Statut Academiae trium Artium in Academiae incultorum, Acta Historiae artis Slovenica, VI, 2001, str. 67–82.

Matić, D., Nemci v Ljubljani 1861–1918, Ljubljana 2002.

Natter, T., Die Galerie Miethke. Eine Kunsthandlung im Zentrum der Moderne, 19. 11. 2003–8. 2. 2004, Dunaj, Jüdisches Museum der Stadt Wien, Dunaj 2003.

Prahl, R., Die Prager Künstlerbewegung 1830–1856, v: Kunstverein nebo / oder Künstlerverein? Hnutí umelcu v Praze 1830–1856. Die Künstlerbewegung in Prag 1830– 1856 (ur. Zdenek Hojda, Roman Prahl), Praga 2004, str. 47–82.

Quinzi, A., Tržaški umetnostni sistem v prvi polovici 19. stoletja, predavanje v okviru Seminarja za skupnostno rabo, na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2016 A. URL: http://www.igorzabel.org/sl/news-detail/263_Predavanji+Alessandro+Quinzi+Tr%C5%BEa%C5%A1ki+umetnostni+sistem+19.+stoletja, dostop 18. 10. 2025.

Quinzi, A., Tržaški umetnostni sistem od srede 19. stoletja do leta 1910, predavanje v okviru Seminarja za skupnostno rabo, na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2016 B. URL: http://www.igorzabel.org/sl/news-detail/263_Predavanji+Alessandro+Quinzi+Tr%C5%BEa%C5%A1ki+umetnostni+sistem+19.+stoletja, dostop 18. 10. 2025.

Schmitz, T., Die deutschen Kunstvereine im 19. und frühen 20. Jahrhundert. Ein Beitrag zur Kultur-, Konsum- und Sozialgeschichte der bildenden Kunst im bürgerlichen Zeitalter, Neuried 2001.

Sekyrka, T., Výstavy Krasoumné jednoty pro Čechy, jejich publikum a umělci, v:, Epocha salonů. České salonní umění a mezinárodní výtvarná scéna 1870–1914 (ur. Aleš Filip, Roman Musil), Praga 2021, str. 163–198.

Serše, A., Obrtna šola v Ljubljani 1888–1914, Arhivi, XIV, 1–2, 1991, str. 39–42.

Serše, A., Začetki obrtnega šolstva na Kranjskem v obdobju 1750–1850, Arhivi, XXIII, 1–2, 2000, str. 41–45.

Skreiner, W., 100 Jahre Steiermärkischer Kunstverein, Gradec 1965.

Slavíček, L., »… hier in Brünn das Interesse für die Kunst anzuregen.« Brněnské umělecké výstavy v letech 1851–1878, Bulletin Moravské galerie v Brně, 75, 1, 2017, str. 34–55.

Sternberg, C., Die »Gesellschaft patriotischer Kunstfreunde« und ihre Rolle in der böhmischen Kulturpolitik, v: Adel in Schlesien und Mitteleuropa. Literatur und Kultur von der Frühen Neuzeit bis zur Gegenwart (ur. Walter Schmitz), München 2013, str. 259–271.

Tropper, U., Das Kreative Milieu von Graz um 1900. Ein Beitrag zum Kulturleben der Jahrhundertwende, Graz 1994 (doktorska disertacija, tipkopis).

Ursprung, P., Katastrophen für das Salonpublikum. Die Sensationsbilder von Georges Rochgrosse im ausgehenden 19. Jahrhundert, Zeitschrift für schweizerische Archäologie und Kunstgeschichte, LII, 1, 1995, str. 63–71.

Valant, M., Ljubljansko društvo Kazina in združenja za likovno umetnost na Kranjskem med leti 1848 in 1918, Ljubljana 2023 A (doktorska disertacija).

Valant, M., Four »Sensationsbilder« in Ljubljana, Zbornik za umetnostno zgodovino, LIX, 2023 B, str. 119–142.

Valant, M., »Praga Caput Regni«. Chittussi’s Panorama of Prague and Its 1889 Exhibition in Ljubljana, Portreti slehrnikov, herojev in družbe / Portraits of Everymen, Heroes, and Society. Zbornik mednarodnega simpozija 2.–3. 10. 2025 / The collected volume of the symposium 2.–3. 10. 2025 (ur. Valentina Bevc Varl, Oskar Habjanič), Maribor 2025. URL: https://museum-mb.si/wp-content/uplo-ads/2025/10/MuseoEurope_2025.pdf, dostop 19. 10. 2025.

Valant, M., Žerovc, B., Društva za likovno umetnost na Kranjskem v obdobju od 1848 do 1918, Likovne besede, 113, 2019, str. 4–13.

Van de Sandt, U., La Société des Amis des Arts. Un mécénat patriotique sous la Révolution, Pariz 2006.

Vergoossen, M., Kunstvereinskunst. Ökonomie und Ästhetik bürgerlicher Bilder im 19. Jahrhundert, Weimar 2011.

Vlnas, V., Sekyrka, T., Bildhauerei auf den Ausstellungen der Gesellschaft patriotischer Kunstfreunde in den Jahren 1821–1875, Bulletin of the National Gallery in Prague, XII–XIII, 2002–2003, str. 51–65.

Vrhunc, P., Anton Karinger 1829–1870, 12. 9.–18. 11. 1984, Ljubljana, Narodna galerija, Ljubljana 1984.

Waldmüller, F. G., Andeutungen zur Belebung der vaterländischen bildenden Kunst, Dunaj 1857.

Zajc, M. in Polajnar, J., Naši in vaši. Iz zgodovine slovenskega časopisnega diskurza v 19. in začetku 20. stoletja, Ljubljana 2012.

Žerovc, B., The Exhibition of Ivana Kobilca in Zagreb in 1890, Peristil, 57, 2014, str. 147–158.

Žigon, T., Die deutschsprachige Publizistik in Krain im lokalen und regionalen Kontext, v: »Und die Brücke hat gezogen, die vom Ost zum West sich schwingt«. Literarische, kulturelle und sprachliche Vernetzungen und Grenzüberschreitungen. Festschrift für Mira Miladinović Zalaznik (ur. Kramberger, P., Samide, I., in Žigon, T.), Ljubljana 2017, str. 285–309.