Evropa med mitom in stvarnostjo

Avtorji

  • Tone Smolej Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.2.1.7

Povzetek

Lani se je uredništvo revije Ars et humanitas odločilo, da letošnjo številko posveti Evropi. Veseli nas, da so se vabilu k sodelovanju odzvali skoraj vsi povabljeni tuji in domači raziskovalci. Yves Chevrel v svoji razpravi, ki jo je predstavil tudi februarja letos na Festivalu zgodb Fabula v Cankarjevem domu, razmišlja o Evropi z gledišča prevajanja: Evropa je celina prevajanja, prevod pa nas povezuje, četudi Francozi s sintagmo »invazije barbarov« označujejo pojav, ki ga slovensko in nemško zgodovinopisje imenujeta »preseljevanje narodov«. Miloš Zelenka v svojem prispevku osvetljuje minimalistični in maksimalistični koncept pojma Srednja Evropa v literarnem diskurzu 20. stoletja. Razprava Anne Zelenkove se osredinja na skoraj pozabljeno delo Das Slawenthum und die Welt der Zukunft (Slovanstvo in svet bodočnosti) L’udovíta Štúra, v katerem se pojavlja zelo zanimiva delitev na evropski materialistični Zahod (Nemci, Čehi) in evropski duhovno-zgodovinski Vzhod (Slovaki, Rusi). V nadaljevanju pa se razpravljavci dotikajo evropske problematike še na drugih področjih. Gregor Pompe se v svojem članku sprašuje, ali obstaja evropska glasba, in odgovarja pritrdilno. Martina Ožbot in Oliver Currie pa orisujeta nekaj potez današnje Evrope s stališča njenih jezikov. V zadnjem tematskem prispevku pa Jernej Zupančič ugotavlja, da bodo meje obstajale tudi v prihodnje. Mit Evrope in stvarnost Evrope pač nista vedno identična, kar najbrž dokazuje tudi naše štiriletno bivanje pod evropskimi zvezdami.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Tone Smolej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Miloš Zelenka deluje na Inštitutu za sodobno zgodovino Akademije znanosti Češke republike v Pragi. Poleg tega je tudi predstojnik Oddelka za češki jezik in književnost na Južnočeški univerzi v Čeških Budĕjovicah ter profesor primerjalne književnosti na Fakulteti za srednjeevropske študije Univerze Konštatina Filozofa v Nitri na Slovaškem. Ukvarja se s primerjalno književnostjo in zgodovino literarnoteoretskega mišljenja. Glavna dela: R. Wellek a meziválečné Československo. Ke kořenům strukturalní estetiky (R. Wellek in medvojna Češkoslovaška. K začetkom strukturalne estetike, 1996) in Literární věda a slavistika (Literana veda in slavistika, 2002).

Prenosi

Objavljeno

23.07.2008

Kako citirati

Smolej, T. (2008). Evropa med mitom in stvarnostjo. Ars & Humanitas, 2(1), 7. https://doi.org/10.4312/ars.2.1.7

Številka

Letn. 2 Št. 1 (2008): Evropa med mitom in stvarnostjo

Rubrike

Predgovor

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.