Traduire l’Europe

Avtorji

  • Yves Chevrel Université Paris-Sorbonne

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.2.1.9-28

Ključne besede:

prevajanje, evropska literarna dediščina, mitske figure, poučevanje zgodovine, manjše literature

Povzetek

Evropa je večjezična, ne glede na način, kako jo definiramo (geografsko, kulturno, politično). Vprašanje »prevajanja Evrope« nas torej nujno vodi k različnosti jezikov, med katerimi ne sme noben veljati kot izhodiščni za druge. V prvem delu se Yves Chevrel sprašuje, ali prevajanje Evrope ne pomeni morda poskus prevajanja sebe kot Evropejca. Naslanjajoč na odlomek iz Kafkovega Dnevnika, opremljenega z opombami Milana Kundere, dokazuje, da književnosti »malih narodov«, šele s tem, ko se uvrstijo v širši evropski kontekst, najdejo najboljšo priložnost, da se jih spozna in da se uveljavijo. Želja po prepoznavanju, po prevajanju sebe kot Evropejca, nas vodi do tega, da bi radi videli, kako drugi Evropejci prevajajo sebe in sporočajo svojo vizijo Evrope. Yves Chevrel tu navaja primer zanimivega uredniškega projekta, učbenika Zgodovine Evrope in sveta po letu 1945, ki so ga skupaj pripravili nemški in francoski zgodovinarji in ga leta 2006 izdali v nemški in francoski različici z istimi dokumenti in razporeditvijo strani. Ali se lahko takšna izkušnja ponovi in razširi na druga obdobja? Doba, ki je v Sloveniji znana kot »preseljevanje narodov« in v Nemčiji kot »Völkerwanderung«, francosko zgodovinopisje imenuje »invasions barbares« – invazija barbarov. Za zgodovino Evrope ni evropskega modela. Zadnji del se dotika branja literarnih del v prevodu, ki jih skuša Yves Chevrel rehabilitirati. Izhajajoč iz misli Wilhelma von Humbolta, ki je razlikoval pojma »das Fremde« in »die Fremdheit«, primerja prevode v različnih jezikih, kar omogoča boljše razumevanje različnih pristopov k istemu delu. Naslov romana Na Drini ćuprija Iva Andrića, ki se v slovenščini glasi Most na Drini, je v francoščini Le Pont sur la Drina, pa tudi Il est un pont sur la Drina. Različno pojmovanje evangelijske parabole o izgubljenem sinu je razvidno v naslovu slovenskega prevoda Gidovega dela Vrnitev izgubljenega sina (Retour de l’enfant prodigue). Chevrel ta del zaključuje z dvema citatoma Alberta Camusa in Virginie Woolf, ki poudarjata bogastvo evropske literarne dediščine. Evropa razmišlja v več jezikih, Evropa je celina prevajanja. Prevajanje posreduje, daje na razpolago, kliče k izmenjavi. Prevod je eden izmed veziv Evrope.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Yves Chevrel, Université Paris-Sorbonne

Yves Chevrel je bil med letoma 1966 in 1983 zaposlen na univerzi v Nantesu, od leta 1983 do 2001 pa je bil profesor na pariški Sorboni. Leta 1982 je izdal monografijo Naturalizem. Raziskava mednarodnega literarnega gibanja (Le Naturalisme. Étude d’un mouvement littéraire international). Chevrel se je posvečal tudi metodologiji in poučevanju primerjalne književnosti. Tudi pri nas je dobro znana njegova knjiga Primerjalna književnost (La littérature comparée), ki je leta 2006 doživela že peto izdajo in je prevedena v številne jezike.

Prenosi

Objavljeno

23.07.2008

Kako citirati

Chevrel, Y. (2008). Traduire l’Europe. Ars & Humanitas, 2(1), 9–28. https://doi.org/10.4312/ars.2.1.9-28

Številka

Letn. 2 Št. 1 (2008): Evropa med mitom in stvarnostjo

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.