Slovanski miti o Evropi kot oblika dialoga z Zahodom (primer Češke in Slovaške)
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.2.1.43-53Ključne besede:
mit, Evropa, Ľudovít ŠtúrPovzetek
The study deals with myths which feature in literary communication between Western Europe and the Slavic East. Slavic peoples and the West carried on a continual dialogue – a process of moving closer and further apart – with a special role being occupied by the Slavs living in the Habsburg Empire. The paper highlights the contribution of Krejčí, a prominent Czech scholar in the field of Slavonic studies, who pointed out that Slavic fictions often reflected or in turn became part of historical reality. For example in the Slovak case, an ideology – based on L. Štúr‘s Das Slawenthum und die Welt der Zukunft (1851) – developed, which, though a tendentious myth, influenced the formation of Slovak national identity. In his political testament Štúr made an attempt to define the »goal« of Slovak history against the background of European development. According to Štúr, the future of the Slovak people lay in political union with Russia, in adopting the Cyrillic alphabet and the Orthodox Church, and in the rejection of materialistic Western values. Štúrian tradition, may have, as a myth strengthened national self-confidence, but at the same time it meant cutting ties with Western European culture and civilisation, and as a result led to the rejection of the idea of Europe as cultural unity comprising distinct but mutually influencing regions.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
23.07.2008
Kako citirati
Zelenková, A. (2008). Slovanski miti o Evropi kot oblika dialoga z Zahodom (primer Češke in Slovaške). Ars & Humanitas, 2(1), 43–53. https://doi.org/10.4312/ars.2.1.43-53
Številka
Rubrike
Študije
Licenca
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.