Evropska glasba? – Nemuzikološko vprašanje
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.2.1.54-64Ključne besede:
evropska glasba, zgodovina glasne, univerzalno, nacionalnoPovzetek
The question of the existence of “European music” raises in the field of musicology problems of a different nature than those posed, for example, in the field of comparative literature by the notion of “European literature”. Musicologists are mainly concerned with the differences between European and non-European music, however in everyday life the idea that music is a universal “language” is widespread. We need to distinguish, though, between the various manifestations of music which coexist on different cultural (national), sociological and aesthetic levels. The study of western art music shows that the dichotomy between national/regional, on the one hand, and universal on the other is a paradoxical one –national music is often performed using universal techniques and indeed a typical national style can outgrow its original home territory to become an international style. Thus different musics (“languages”) should be seen as rational musical systems comprising by definition a diversity of musical norms and conventions. European music exists as a historical succession of such musical systems.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
23.07.2008
Kako citirati
Pompe, G. (2008). Evropska glasba? – Nemuzikološko vprašanje. Ars & Humanitas, 2(1), 54–64. https://doi.org/10.4312/ars.2.1.54-64
Številka
Rubrike
Študije
Licenca
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.