Evropski jeziki: instrumenti in simboli

Avtorji

  • Martina Ožbot Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Oliver Currie

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.2.1.65-81

Ključne besede:

evropski jeziki, vloga latinščine, lingua franca, nacionalni jeziki, ogroženost jezika, jezikovno načrtovanje

Povzetek

The authors attempt to give an overview of some general external features of European languages today, defining the language families and languages which qualify for inclusion in this group and specifying the following features as characteristic of the European linguistic situation: relative stability since the early Middle Ages, given that there has been no considerable influx of new languages which would have radically altered the typological language map; a relatively low degree of typological heterogeneity; a relatively high degree of documentation; spread of various »European languages« to other continents. Indeed the term »European languages« is somewhat problematic in that, from both contemporary and historical perspective, these languages are only partially justified to be considered as such. It is proposed that the concept of »European languages« should be kept distinct from the related concept of »languages used/spoken in Europe«. Further, the role of Latin as the single most important European language over the centuries and as a unifying feature of European culture is discussed. Parallels are drawn between Latin as the historical European lingua franca on the one hand and English as the modern language of international communication on the other: the importance of both languages started growing after substantial territorial expansion of their speakers and it was especially the political and economic power associated to these languages that played a significant role in their diffusion and long-term influence. Taking into consideration the instrumental as well as the symbolic function of languages, the question about the relationship between English and other European languages in today’s Europe is dealt with; it is suggested that the European languages are in principle not endangered as a result of the spread of English, with the exception of those instances in which English has been taking over the functions they have traditionally performed as national or community languages. It is emphasized that the future of Europe lies in the promotion of biand multilingualism, which have, in actual fact, been present on this continent throughout its history, and which in the cases of some European languages (e.g. Catalan, Basque, Irish, etc.) have been successfully enhanced over the past decades.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Martina Ožbot, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Martina Ožbot je izredna profesorica za italijansko jezikoslovje na Oddelku za romanske jezike in književnosti. Ukvarja se s teorijo prevajanja in z italijanskim jezikoslovjem. Prevaja iz italijanščine in angleščine.

Oliver Currie

Oliver Currie je študiral francoščino, stare germanske jezike in keltske jezike na Univerzi v Cambridgeu. Je specialist za valežanščino, pri raziskovanju katere se posebej posveča spreminjanju besednega reda skoz zgodovino, predvsem v obdobju od 15. do 18. stoletja.

Prenosi

Objavljeno

23.07.2008

Kako citirati

Ožbot, M., & Currie, O. (2008). Evropski jeziki: instrumenti in simboli. Ars & Humanitas, 2(1), 65–81. https://doi.org/10.4312/ars.2.1.65-81

Številka

Letn. 2 Št. 1 (2008): Evropa med mitom in stvarnostjo

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.