Značaj in funkcije političnih meja v Evropi

Avtorji

  • Jernej Zupančič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.2.1.82-96

Ključne besede:

politična meja, Evropa, evropske integracije, politična geografija

Povzetek

The political border limits a state’s territory and symbolizes the extent of a state’s power and ownership. Borders give integrity to the inner state territory which they enclose (the role of establishing national integrity) and at the same time form an outer boundary segregating the state territory from the surrounding politicial entities (the segregation role). European borders are old and reflect the political history of an old continent. The last major border changes happened after World War II. Over the centuries borders were merely lines separating one territory from another. Such borders were understood as »frontiers«. Forming an effective barrier against enemies was the overriding function of borders. Many borders were fortified and further enhanced by means of various defensive systems. In the second half of the 20th century the character of political borders changed. They became a contact area between countries, nations and cultures. Contemporary European borders reflect the colourful history of an old continent. They are predominantely functional markers: they represent the political and juridical delimitation of territories, they mark economic barriers and show their defensive nature and reveal the extent of cultural contact. As a result of European integration processes, the nature of political borders has changed: instead of division, their integration role is brought to the fore. A united Europe is nevertheless still not a borderless Europe! The borders within the »Schengen-area« have retained their political and administrative functions, it is just that the customs and security checks at the borders have been removed. During the period of European integration, borderlines were stabilized in accordance with the 1974 Helsinki Agreement. But despite this we can still observe ongoing changes to state borders, particularly in areas of conflict such as the Balkan peninsula. It seems after all that the process of demarcation of political borders has not yet come to an end.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Jernej Zupančič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

V obdobju 1998-2001 je bil direktor Inštituta za geografijo. Leta 2002 se je vključil v raziskovalno delo na Inštitutu za narodnostna vprašanja in obenem na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti. Tam predava Politično geografijo in Geografijo Jugovzhodne Evrope. Od leta 2007 je izredni profesor za področje družbene in regionalne geografije.

Prenosi

Objavljeno

23.07.2008

Kako citirati

Zupančič, J. (2008). Značaj in funkcije političnih meja v Evropi. Ars & Humanitas, 2(1), 82–96. https://doi.org/10.4312/ars.2.1.82-96

Številka

Letn. 2 Št. 1 (2008): Evropa med mitom in stvarnostjo

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.