Humanizem Primoža Trubarja

Avtorji

  • Lilijana Žnidaršič Golec Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.4.1-2.246-255

Ključne besede:

humanizem, renesansa, reformacija, protestantizem, Primož Trubar

Povzetek

In order to determine the role of (Renaissance) humanism in the life and work of the “father of standard Slovenian” Primož Trubar (ca. 1508–1586), this study raises the following questions: 1) Where did or could Trubar encounter humanist ideas and meet their propagators? 2) Are there elements in his thought and writings that can be associated with humanism? 3) Did he help spread humanist values and, if so, to what extent? Trubar first encountered humanism around age sixteen at the court of the bishop of Trieste, Peter Bonomo (1458–1546), one of the leading Viennese humanists under Emperor Maximilian I (d. 1519). The young Trubar belonged to a group of clerics that attended the bishop’s readings of Virgil and Desiderius Erasmus of Rotterdam. It was through Bonomo that Trubar must have come into contact with the Swiss humanist and Protestant reformer Heinrich Bullinger (1504–1575). Trubar’s writings, especially his letters and Bible translations, reveal the prevailing influence of Christian humanism. Criticizing clerical abuses and popular superstitions, Trubar presents himself as an advocate of Church reform and renewal. On the other hand, he often refers directly to Erasmus, “the crowning glory of the Christian humanists.” Moreover, Kozma Ahačič’s systematic analysis of Ta evangeli svetiga Matevža (The Gospel of Matthew, 1555) shows that Trubar’s translation was based on the Basel edition of Erasmus’s Novum Testamentum (1542). Apart from the written word, Trubar highly appreciated preaching; his sermons, aimed at promoting “the true Word of God,” could likewise transmit (Christian) humanist ideals. However, the historical sources provide insufficient information to enable a reliable assessment of Trubar’s contribution to the spread of humanism.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Lilijana Žnidaršič Golec, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

Lilijana Žnidaršič Golec je diplomirala iz angleščine in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prav tam je na Oddelku za zgodovino leta 2000 doktorirala z nalogo Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila, leta 2005 pa dosegla naslov docentke za zgodovino zgodnjega novega veka. Kot arhivistka Arhiva Republike Slovenije se ukvarja s starejšim arhivskim gradivom, predvsem z urbarji in z objavljanjem vodnikov. Kot zgodovinarka v svojih objavah obravnava pretežno vprašanja s področja domače zgodnjenovoveške cerkvene zgodovine.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2010

Kako citirati

Žnidaršič Golec, L. . (2010). Humanizem Primoža Trubarja. Ars & Humanitas, 4(1-2), 246–255. https://doi.org/10.4312/ars.4.1-2.246-255

Številka

Letn. 4 Št. 1-2 (2010): O knjigi

Rubrike

Varia

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.