Ljubimec z dolgim vratom. Motiv Lede z labodom v slovenski likovni umetnosti 20. stoletja
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.5.1.129-154Ključne besede:
labod, Leda, slovensko slikarstvo 20. stoletja, ikonografija, zoofilija, interpretacijePovzetek
This article presents the thesis that the motif of Leda and the Swan, which had a remarkable impact on the arts in the modern era (especially in the period between the Renaissance and the end of the twentieth century), represents one of the most significant Ancient motifs in twentieth-century Slovenian painting. Comparing works of fine arts with European models, comparative research on Slovenian artists’ works, and motif analysis disclose reasons for its popularity in Slovenian ethnic territory and reveal both the stereotyped and original content and the messages incorporated into the motif. Not only have some of the most eminent figures in Slovenian painting (e.g., Jožef Tominc, Anton Ažbe, France Kralj, Stojan Batič, Metka Krašovec, Rudi Španzel, and Marko Jakše) dedicated themselves to the motif, but the creations of numerous lesser-known artists (e.g., Samo Kralj, Jože Meglič, and Marina Bahovec) have also been particularly influenced by the motif of Leda and the Swan.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
25.07.2011
Kako citirati
Prša, D. . (2011). Ljubimec z dolgim vratom. Motiv Lede z labodom v slovenski likovni umetnosti 20. stoletja. Ars & Humanitas, 5(1), 129–154. https://doi.org/10.4312/ars.5.1.129-154
Številka
Rubrike
Varia
Licenca
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.