Vagabundske figure v slovenski likovni umetnosti in literaturi na začetku 20. stoletja
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.5.1.155-173Ključne besede:
razmerje slika, tekst, vagabundske figure, popotniki, pot, cesta, slovensko slikarstvo na začetku 20. stoletja, likovni motivi, ikonografija, literarni motivi, likovna hermenevtikaPovzetek
The article explores the relationship between visual and literary motifs in Slovenian painting (and illustration, graphics, and drawing) and literature (both prose and poetry) at the beginning of the twentieth century. It uses examples to show the popularity and rich variety of vagabond figures and their transformations and reciprocity at the level of the painting/text. However, a distinctive feature of this article is that it places the subject within the context of hermeneutics, a method that has not been used in Slovenian art history. In addition, it also reveals the symbolic complexity of the vagabond figure in the context of writers, other works, and social-historical circumstances. The emphasis is placed on artists that showed enthusiasm for this figure as a subject during the Belle Époque and also those that followed the very popular bohemian lifestyle in their everyday lives. The reception of Slovenian folk and traditional motifs from the past produced visual and semantic oscillation in which the phenomena of vagabond figures were systematized and interpreted. Many painters (e.g., Gvidon Birolla, and Maksim Gaspari) and writers (e.g., Oton Župančič, Cvetko Golar, and Ivan Cankar) clung to the Slovenian tradition with romantic overtones and, in line with their artistic atmosphere, integrated vagabond figures into typical Slovenian landscapes or environments. Some of them followed Symbolism and modernized the figures with autobiographical references (e.g., Fran Tratnik). The situation among the youngest generation of artists in particular showed that they managed to “escape” from copying traditional motifs and instead used them in a modern form in the “here and now” (e.g., Ivan Cankar). The discrepancy between the lack of the vagabond theme in oil painting and strong diversification in illustration, drawing, graphics, and literature could be explained by consumers’ perceived difference between “high” and “popular” art.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
25.07.2011
Kako citirati
Simonišek, R. . (2011). Vagabundske figure v slovenski likovni umetnosti in literaturi na začetku 20. stoletja. Ars & Humanitas, 5(1), 155–173. https://doi.org/10.4312/ars.5.1.155-173
Številka
Rubrike
Varia
Licenca
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.