Vrt ob škofijski palači v Ljubljani

Avtorji

  • Ines Unetič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Metoda Kemperl Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.5.1.174-192

Ključne besede:

vrtna umetnost, škofijska palača, Ljubljana, urbanizem, Ilirske province, bidermajer

Povzetek

There was not always a market square behind the Bishop’s Palace in Ljubljana. In the sixteenth century, this space was occupied by a garden that was reshaped into a space for market stalls as early as the seventeenth century. The prince-bishops Count Ernst Amadeus Attems and Count Karl Johann von Herberstein tried to appropriate the space as diocesan property, but without success. The empty space (today Pogačar Square), located between the Bishop’s Palace, the Seminary, the Kresija Palace, and the Ljubljanica River, was turned into a public garden by the Illyrian governor only around 1812. However, due to maintenance costs and regime changes, the garden was not kept in its original form for long. As evident in some plans from the first half of the nineteenth century, the garden eventually became two green areas with no garden design features. A garden plan kept in the Archives of Slovenia shows diverse garden elements, opulent flowerbeds and patterns, and architectural garden elements, which indicate that the garden was designed in Biedermeier style. This plan, dating back to 1812, places the Bishop’s Palace garden among the earliest examples of Biedermeier gardens in Central Europe. The garden therefore represents a very interesting and high-quality example in the history of garden design in Slovenia.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

  • Ines Unetič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    Ines Unetič je leta 2007 zaključila študij krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 2005 pa je bila vpisana tudi na vzporedni dvopredmetni študij grščine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z oktobrom 2008 je dobila mesto mladega raziskovalca na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (podiplomski študij: področje umetnostne zgodovine novega veka). V letu 2010 je pridobila naziv asistentke. Njeno raziskovanje in študij sta usmerjena v vrtno umetnost s poudarkom na raziskovanju oblikovanja vrtov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju.
  • Metoda Kemperl, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
    Metoda Kemperl (rojena 1971), docentka za predmet Zgodovina likovne umetnosti s teorijo umetnosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1996, kjer je kot mlada raziskovalka tudi magistrirala (1999) in doktorirala (2002). Naslov njene doktorske disertacije je Romarske cerkve – novogradnje 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Arhitekturni tipi, poslikava in oprema. Rezultate svojih raziskav, predvsem baročne sakralne arhitekture na Slovenskem in v sosednjih pokrajinah, redno objavlja v slovenski, avstrijski in hrvaški periodiki. Njeno raziskovalno delo je prineslo pomembne ugotovitve tudi na področju baročnega kiparstva in slikarstva, pa tudi kulturne zgodovine in zgodovine. Je avtorica znanstvene monografije z naslovom Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem

Prenosi

Objavljeno

25. 07. 2011

Kako citirati

Unetič, I. ., & Kemperl, M. . (2011). Vrt ob škofijski palači v Ljubljani. Ars & Humanitas, 5(1), 174-192. https://doi.org/10.4312/ars.5.1.174-192