Meduza v rimskih mozaikih: od pogleda, ki okamni, do apotropejskega pogleda

Povzetek

Ko govorimo o vlogi pogleda v mitu, ima med različnimi utelešenji pogleda v različnih mitoloških obdobjih poseben pomen Meduza, legenda o njenem pogledu, ki spreminja v kamen, pa je odražala pogled starih Grkov, njihov pogled na »drugega« kot ključ do mitološkega. Na ta način veliko razkriva tudi epizoda o preoblikovanju pogleda, ki je spreminjal v kamen, v nov, apotropejski pogled.

Kasneje je, zaradi simbolike tega mita, upodabljanje Meduze dobilo širok odmev v rimskem svetu, in sicer na različnih podlagah, na prav poseben način pa v mozaikih. Tako zaradi svojevrstnih okoliščin, v katerih so se mozaiki ohranili v svojem prvotnem kontekstu, analiza upodobitev Meduze na tlakovcih – gledamo jo in ona gleda nas, kakor je gledala, ko so njo gledali lastniki hiše, prebivalci in povabljeni, in skozi izmenjavo pogledov se v današnjem času izriše antika – priča o zavestni in želeni izbiri apotropejskega pogleda in o verovanjih v njegov pomen v domačem in zasebnem prostoru, bodisi v kontekstu domusa, bodisi znotraj ville.