Pogled duše in angela v renesančni filozofiji Marsilia Ficina
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.9.1.58-75Ključne besede:
Marsilio Ficino, angel, duša, simbolna forma, Sandro BotticelliPovzetek
Renesansa je znova odkrila dušo: postavila jo je v središče sveta. Marsilio Ficino dušo imenuje »sponka sveta« (copula mundi), ki povezuje zemeljski in nebeški svet, imanenco in transcendenco, čas in večnost. Po drugi strani pa se v renesansi središče sveta vse bolj relativizira, duša postaja vse bolj individualna ter živi v času in prostoru. Njeno gledišče je v renesančnem slikarstvu določeno s perspektivo, ki jo odkrivajo Masaccio, Fra Angelico, Piero della Francesca idr., pri čemer sama perspektiva nastopa kot »simbolna forma« (Erwin Panofsky). Toda nad vsako posamezno in »gibljivo« dušo se pnejo krila »negibnega« angela: super animam mobilem est immobilis angelus, kot zapiše Ficino, ki se v svojem renesančno prenovljenem krščanstvu vrača k platonsko-gnostičnemu mitu o vsevidnem angelskem pogledu. Arhetip angela mu pomeni metaforo za vseprisotni Um, h kateremu se dviga človeška duša. Ficinov novoplatonizem je močno vplival tudi na Botticellijevo slikarstvo, kar dokazuje Ernst Gombrich v razpravi Botticellijeve mitologije.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.