Pogledi na Lepo Vido

Avtorji

  • Barbara Pregelj Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.9.1.192-203

Ključne besede:

Lepa Vida, France Prešeren, Andrej Rozman Roza, miti, kanon, subverzija

Povzetek

Lepa Vida je eden najpogostejših motivov v slovenski književnosti. Gre za ljudsko pesem z več variantami, ki se je v teku časa in z vsakim novim avtorskim pogledom še bolj razplastila. Doslej je bilo po letu 1932 evidentiranih 43 literarnih predelav motiva Lepe Vide ter več poskusov njegove priredbe za otroke in mladino.

Avtorica v prispevku predstavi najpoglavitnejše značilnosti motiva v ljudskem slovstvu, pri Francetu Prešernu (Od Lepe Vide) in Andreju Rozmanu Rozi (Lepa Vida v akciji), torej izvorno/izvorne, kanonsko in subverzivno. Tako uvodoma predstavi ugotovitve o izvoru motiva, sociološko-zgodovinskem ozadju, v katerem je nastal, primerjalno pa tudi elemente medkulturnosti, kronotop pogleda in podobo Drugega. V luči primerjave z drugimi slovenskimi miti (predvsem Kraljem Matjažem, Martinom Krpanom, Petrom Klepcem) predstavi (pogosto precej omejujoč) pogled literarne vede, ki je motiv Lepe Vide pogosto reducirala na  motiv  hrepenenja, enega najpogostejših motivov slovenske književnosti. Kontrastira ga s sodobnejšimi interpretativnimi pogledi, ki upoštevajo tako feministične teorije kot analizo diskurza moči, izhajajo pa iz ponovnega (subverzivnega, parodičnega) branja motiva, ki ga je v Lepi Vidi v akciji predstavil Andrej Rozman Roza.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Barbara Pregelj, Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica

Barbara Pregelj has a PhD in Literary Studies and she is professor of literature at the University of Nova Gorica. Her research is primarily focused on various aspects of the reception of Spanish literature in Slovenian literature, translation issues, literary interpretation, and youth literature. She has participated at various conferences, both in Slovenia and abroad (Ljubljana, Maribor, Jablje, Pamplona, Cholula, Weimar, Lisbon, Pecs, Vigo, Valencia, Bologna). She also works as a translator and editor.

Prenosi

Objavljeno

30.04.2015

Kako citirati

Pregelj, B. (2015). Pogledi na Lepo Vido. Ars & Humanitas, 9(1), 192–203. https://doi.org/10.4312/ars.9.1.192-203

Številka

Letn. 9 Št. 1 (2015): Mit in pogled

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.