Pregled nekaterih fenomenov v športni psihologiji z doživljajskega vidika

Avtorji

  • Maja Smrdu Psihiatrična klinika Ljubljana
  • Urban Kordeš Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.6.1.33-49

Ključne besede:

športna psihologija, fenomenologija, flow, zavestna pozornost (mindfulness), metakognicija

Povzetek

Although many quantitative studies have been carried out on various aspects of sport, it seems our understanding of them has not advanced considerably. Because of that there has been a greater acceptance of qualitative methods and with that also the value of employing phenomenological approaches in the academic discipline of sport psychology has increased in recent years. Phenomenological psychology can allow us to look more closely to athletes’ experiences and therefore plays a mediating role between applied and theoretical aspects of sport psychology. We find its special importance at phenomena connected to peak performance and different stages of consciousness.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Maja Smrdu, Psihiatrična klinika Ljubljana

Maja Smrdu je na Univerzi v Ljubljani diplomirala iz psihologije ter se je s športno psihologijo in psihično pripravo vrhunskih športnikov začela ukvarjati že med dodiplomskim študijem. Še vedno je aktivna članica Sekcije za športno psihologijo v okviru Društva psihologov Slovenije, je tudi soustanoviteljica in strokovna članica Zavoda za fair play in strpnost v športu. Kot doktorska kandidatka kinezioloških znanosti nadaljuje raziskovanje na področju morale športa, v katerega vnaša kvalitativno, predvsem fenomenološko metodo. Po študiju se je usmerila tudi na področje klinične psihologije in se tako leta 2008 specializirala v klinični psihologiji v okviru Ministrstva za zdravje. Zaposlena je na Psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer se ukvarja predvsem s psihotičnimi motnjami in nevrodegenerativnimi sindromi.

Urban Kordeš, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Izr. prof. dr. Urban Kordeš je doktoriral iz filozofskih znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo je posvečeno empiričnemu fenomenološkemu raziskovanju in s tem povezanimi epistemološkimi vprašanji. Poleg tega se ukvarja z interdisciplinarnim kolaborativnim kreiranjem znanja na področju kognitivne znanosti. Zaposlen je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Je predsednik programskega sveta skupnega interdisciplinarnega programa druge stopnje Kognitivna znanost in predsednik Društva za kognitivne znanosti Slovenije.

Prenosi

Objavljeno

11.07.2012

Kako citirati

Smrdu, M. ., & Kordeš, U. . (2012). Pregled nekaterih fenomenov v športni psihologiji z doživljajskega vidika. Ars & Humanitas, 6(1), 33–49. https://doi.org/10.4312/ars.6.1.33-49

Številka

Letn. 6 Št. 1 (2012): Šport in humanistika

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.