Graciozno gibanje

Avtorji

  • Lev Kreft Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.6.1.89-105

Ključne besede:

graciozno gibanje, estetska, božanska in moralna gracija, kulturno sidro, tenka skladnost, dar, luč in svetloba

Povzetek

In 1984 Christopher Cordner offered a critical view on theories of graceful movement in sport developed by Ng. G. Wulk, David Best and Joseph Kupfer. In 2001 Paul Davis criticized his view. Cordner responded, rejecting all the criticism. More than a century before, Herbert Spencer and Jean-Marie Guyau had a similar controversy over grace. Both exchanges of opinion involve three positions: that grace is the most efficient movement and therefore something quantitative and measurable; that grace is expression of the wholeness of person and the world; and that grace is something which neither science nor philosophy can explain. To clarify these conflicting issues, this article proposes to examine the history of the notion which goes back to the Latin gratia and has root in the Ancient Greek charis, and to apply the concepts of cultural anchor and thin coherence, following John R. Searle’s explanation that we produce epistemically objective accounts of ontologically subjective reality.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Lev Kreft, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Lev Kreft je zaposlen na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava estetiko na Oddelku za filozofijo in Oddelku za umetnostno zgodovino ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ljubljanske univerze. V zadnjih letih na Filozofski fakulteti in Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani predava tudi filozofijo športa. Od leta 2004 je direktor Mirovnega inštituta v Ljubljani. Letos je pri založbi Sophia izšla njegova knjiga Levi horog: Filozofija športa v osmih esejih. Je eden od ustanoviteljev in predsednik Evropske zveze za filozofijo športa (EAPS), član Svetovne zveze za filozofijo športa (IAPS), Britanske zveze za filozofijo športa (BPSA), eden od ustanoviteljev in član Slovenskega društva za filozofijo športa in član uredništva revije Sport, Ethics and Philosophy (Routledge).

Prenosi

Objavljeno

11.07.2012

Kako citirati

Kreft, L. . (2012). Graciozno gibanje. Ars & Humanitas, 6(1), 89–105. https://doi.org/10.4312/ars.6.1.89-105

Številka

Letn. 6 Št. 1 (2012): Šport in humanistika

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.