Šport, biopolitika in kritika politične ekonomije

Avtorji

  • Milorad Gačević
  • Tamara Đorđević

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.6.1.117-127

Ključne besede:

šport, biopolitika, kritika politične ekonomije, delovna sila

Povzetek

In this text we tried to point out the relationship between labour and biopolitical mechanisms of power in the context of the current situation in elite sport. In the first part we present developments inside left-oriented theories of sport, especially the need for critical research based on specific aspects of criticism of political economy. We then review brief the current situation in contemporary sport, mainly about parallel evolution of the capitalist commodification of sport and the emergence of the application of biopolitically directed practices, where we have tried to implement a short overview of Foucault’s concepts in the field of sport studies. The third part deals with the connection between Paolo Virno’s biopolitical studies and Marx’s labour power. In conclusion, we raise the possibility of applying Virno’s settings to treat sport practice in the context of its appropriation by capitalism, characterised by the intensification of strategies and techniques for controlling sportsman life. According to Virno’s settings we have tried to show influence to a life of sportsman in the aim of bio-potency, the ability/power to produce a labour force, while this force is treated like labour exchanged in the market in the context of capitalist commodification of modern sport.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Milorad Gačević

Milorad Gačević je diplomiral na Fakulteti za šport in telesno vzgojo v Novem Sadu. Ukvarja se z raziskovanjem na področju filozofije športa, s poudarkom na kritičnem neomarksističnem pristopu. S tega področja je objavil več besedil. Drugi področji njegovega zanimanja sta »zahodni marksizem« in jugoslovanska filozofija prakse.

Tamara Đorđević

Tamara Đorđević je teoretičarka, kritičarka in avtorica besedil s področja biopolitične teorije, teorije ideologije, teorije umetnosti in kritičnih teorij o športu. Doktorirala je na Univerzi umetnosti v Beogradu. Deluje v skupnosti COMMUNITAS, Iniciative za samoizobraževanje na področjih teorije, filozofije in umetnosti. Pripravlja izid monografije Biopolitička teorija umetnosti: Analiza funkcija umetnosti i umetničkog dela u savremenom društvu.

Prenosi

Objavljeno

11.07.2012

Kako citirati

Gačević, M. ., & Đorđević, T. . (2012). Šport, biopolitika in kritika politične ekonomije. Ars & Humanitas, 6(1), 117–127. https://doi.org/10.4312/ars.6.1.117-127

Številka

Letn. 6 Št. 1 (2012): Šport in humanistika

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.