Tihi Don Juan. Koncept ljubezni in umetnosti v delih Maxa Frischa

Avtorji

  • Špela Virant Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.6.1.149-156

Ključne besede:

Max Frisch, Stiller, Don Juan ali Ljubezen do geometrije

Povzetek

In the novel Stiller and in the play Don Juan, both published in the early 1950s, Frisch already focuses on the problem of identity as one of his major themes, but it is not yet situated in a political context as, for example, in the play Andorra. In these works, the identity-problem is situated in the domain of intimate relationships and artistic creativity, offering the possibility to discuss Frisch’s concepts of art and love, which unfold through Frisch’s treatment of the traditional literary figure of Don Juan and his hubris. Frisch’s Stiller and Don Juan do not believe in God; but their frame of mind stays the same, while the position of God and his attributes are assigned to love, art and geometry. Although both literary figures in the course of events realize that this substitution is a mistake, they are unable to alter their concepts of love and art. Instead of altering the concepts, they rather resign in silence, while Max Frisch continues to search for alternatives in reflecting on the process of fictionalization and in developing innovative narrative and dramatic structures.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Špela Virant, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Špela Virant je docentka za književnosti v nemškem jeziku na Oddelku za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s sodobno književnostjo, zlasti z dramatiko.

Prenosi

Objavljeno

11.07.2012

Kako citirati

Virant, Špela . (2012). Tihi Don Juan. Koncept ljubezni in umetnosti v delih Maxa Frischa. Ars & Humanitas, 6(1), 149–156. https://doi.org/10.4312/ars.6.1.149-156

Številka

Letn. 6 Št. 1 (2012): Šport in humanistika

Rubrike

Varia

Licenca

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.