Sveti in posvetni: podobe družine v navezavi na sakralne motive poznosrednjeveške pobožnosti
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.6.2.125-139Ključne besede:
družina, otroštvo, Sveta družina, Sveto sorodstvo, Ana SamotretjaPovzetek
Due to its religious orientation, medieval art did not lay much stress on images of quotidian life, since it was too banal to be placed within the depictions in sacral scenes. In spite of all this, it cannot be claimed that the late-medieval society did not deal with issues of family matters and all other related topics – even if these matters were not discussed in written texts, much less in artistic depictions. Even so, through an attentive observation one can recognize obvious parallels to contemporary earthly life. Therefore, the “Holy” can tell us much about their earthly representatives. The nearest paradigm can be found in the iconography of the Holy Family, which represents an ideal model for a secular medieval family. Wider social structures are richly represented as well, most notably in the motif of the Holy Kinship: Jesus, His relatives, and recent ancestors are distinguished by rich genre details and intensive social interactions as if we were observing an ordinary family meeting. The scenes are often reduced to their core idea: The Virgin and Child with St. Anne. All of the art works discussed in this paper represented bases for further development of genre depictions of the modern era.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
14.12.2012
Kako citirati
Dolšina, M. . (2012). Sveti in posvetni: podobe družine v navezavi na sakralne motive poznosrednjeveške pobožnosti. Ars & Humanitas, 6(2), 125–139. https://doi.org/10.4312/ars.6.2.125-139
Številka
Rubrike
Varia
Licenca
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.