Prednost upanja pred spoznanjem
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.6.2.141-152Ključne besede:
upanje, utopija, metafizika, pragmatizem, kritika kapitalizma, etikaPovzetek
The article entitled Preference of Hope over Knowledge provides an analysis of the views of the American philosopher Richard Rorty, with special reference to concepts such as hope, utopia and the potential of ethics in the most recent times which, after the year of 1989, have been marked by the collapse of socialism of bolshevik origin. Thus knowledge is now preferred to hope, yet Rorty firmly insists that knowledge must keep its potential for hope, because it is the only way that humanism can maintain its existence. Even though we are faced with the end of the metaphysics of final certainty and its absolute principles, it is still possible to consider ethics and how it can be substantiated. Moral progress is possible, but not on the basis of something from the beyond, but rather as a matter of increasing sensitivity, increasing responsiveness to the needs of a larger and larger variety of people and things. It was with these views that Rorty established his ethics without principles, but in a very principled way as the anthropology of ethics that emphatically refuses to continue being the concealed voice of theos. The articles also highlights Rorty's comprehension of pragmatism conceived of as the philosophy of solidarity, since it expressly prefers solidarity to objectivity, solidarity being that other side of justice which remains one of the most basic concepts of every ethics.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
14.12.2012
Kako citirati
Hedžet Tóth, C. . (2012). Prednost upanja pred spoznanjem. Ars & Humanitas, 6(2), 141–152. https://doi.org/10.4312/ars.6.2.141-152
Številka
Rubrike
Varia
Licenca
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
