Sredstva harmonizacije v religioznem diskurzu
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.6.2.167-180Ključne besede:
diskurz, religiozni množični mediji, virtualne pridige, verbalna in neverbalna sredstva harmonizacijePovzetek
Means of harmonization of religious discourse are considered by studying communicational behaviour (verbal and nonverbal) between the religion institution and believers. The following factors defining specificity of realization of harmonization in Orthodox and other religious texts are taken into account: the communication channel between the author and the reader, a defining speech genre, the command of language (communication code), and extra-linguistic factors. It is shown that sharing the general social, historical and national experience, as well as a lexical overlapping of actors on both sides of the communication channel are the deciding elements of the harmonization process. The analysis also shows that usage of rational argumentation is more likely to lead to harmonisation in comparison to other rhetoric tools (i. e. affective ones or story-telling). Rational and unemotional sermonic discourse is perceived as a sign of respect (namely, for the listener's intelligence). Another successful and much-applied way seems to be evoking a feeling of equality, unity and/or identity between clerics and their flocks.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
14.12.2012
Kako citirati
Ščukina, I. (2012). Sredstva harmonizacije v religioznem diskurzu. Ars & Humanitas, 6(2), 167–180. https://doi.org/10.4312/ars.6.2.167-180
Številka
Rubrike
Varia
Licenca
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.