Paradigma zaton-preobrazba-preporod v likovni umetnosti

Povzetek

Triada zaton-preobrazba-preporod se v zgodovini civilizacij ponavlja vedno znova, aktualna je v vseh zgodovinskih obdobjih in kulturnih okoljih, na različnih področjih in v najrazličnejših kontekstih. Njene pojavne oblike so brezštevilne in enako velja za njene interpretacije. Prav posebej pogoste so na področju umetnosti, saj je evolucijski model, ki temelji na ideji cikličnega razvoja, še kako prikladen za razlage in ponazoritve, ki naj zapletene stvari predstavijo na bolj poenostavljen in preglednejši način. Umetnostna zgodovina je zlasti v 19. stoletju zagovarjala vzorec tridelnega razvoja umetnosti, ki poteka v smeri vse večjega izpopolnjevanja in dozorevanja ter doseže vrhunec, ki mu nujno sledi upad umetniške izvirnosti in moči, zaton oziroma degradacija. Evolucijski model se je predvsem zaradi pretiranih poenostavitev in apriornega ukalupljanja materije, ki je ni mogoče ukalupiti, v znanstveni obravnavi že zdavnaj izkazal za neuporabnega. Predstava, da je umetnost zgodnje renesanse svojevrstno pripravljalno obdobje za bolj zrele in dovršene dosežke visoke renesanse, ki na neki točki začne pešati v svojem zaletu in izzveni bodisi v ponavljanju preživetih form bodisi v njihovi razgradnji, ni samo naivna, temveč preprosto napačna in kaže nerazumevanje bistva umetnosti. Prav tako bi bilo zgodnja dela določenega umetnika zmotno vnaprej označiti kot še-ne-zrela ali umetniško manj pričevalna. Umetnik lahko v svojem ustvarjanju doživlja vzpone in padce, njegova razvojna pot je bistveno bolj kompleksna. Prav tako ne moremo spregledati dejstva, da so se nekateri mojstri v zgodovino zapisali kot pisci enega romana ali avtorji ducata slik, s katerim so daleč presegli vse, kar so ob tem naredili v letih ali desetletjih svoje umetniške poti. Drugi – resda redki – so pečat genialnosti vtisnili že prvim delom in njihov genij ostaja enako pričevalen tudi v poznih stvaritvah. V nedogled bi lahko naštevali primere, ki dokazujejo, da evolucijski model razvoja in upada v umetnosti ne zdrži kritične presoje.