Paradigma zaton-preobrazba-preporod v likovni umetnosti

Avtorji

  • Tine Germ

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.9.2.5-13

Ključne besede:

The Paradigm of Decline-Metamorphosis-Rebirth in Fine Arts

Povzetek

Triada zaton-preobrazba-preporod se v zgodovini civilizacij ponavlja vedno znova, aktualna je v vseh zgodovinskih obdobjih in kulturnih okoljih, na različnih področjih in v najrazličnejših kontekstih. Njene pojavne oblike so brezštevilne in enako velja za njene interpretacije. Prav posebej pogoste so na področju umetnosti, saj je evolucijski model, ki temelji na ideji cikličnega razvoja, še kako prikladen za razlage in ponazoritve, ki naj zapletene stvari predstavijo na bolj poenostavljen in preglednejši način. Umetnostna zgodovina je zlasti v 19. stoletju zagovarjala vzorec tridelnega razvoja umetnosti, ki poteka v smeri vse večjega izpopolnjevanja in dozorevanja ter doseže vrhunec, ki mu nujno sledi upad umetniške izvirnosti in moči, zaton oziroma degradacija. Evolucijski model se je predvsem zaradi pretiranih poenostavitev in apriornega ukalupljanja materije, ki je ni mogoče ukalupiti, v znanstveni obravnavi že zdavnaj izkazal za neuporabnega. Predstava, da je umetnost zgodnje renesanse svojevrstno pripravljalno obdobje za bolj zrele in dovršene dosežke visoke renesanse, ki na neki točki začne pešati v svojem zaletu in izzveni bodisi v ponavljanju preživetih form bodisi v njihovi razgradnji, ni samo naivna, temveč preprosto napačna in kaže nerazumevanje bistva umetnosti. Prav tako bi bilo zgodnja dela določenega umetnika zmotno vnaprej označiti kot še-ne-zrela ali umetniško manj pričevalna. Umetnik lahko v svojem ustvarjanju doživlja vzpone in padce, njegova razvojna pot je bistveno bolj kompleksna. Prav tako ne moremo spregledati dejstva, da so se nekateri mojstri v zgodovino zapisali kot pisci enega romana ali avtorji ducata slik, s katerim so daleč presegli vse, kar so ob tem naredili v letih ali desetletjih svoje umetniške poti. Drugi – resda redki – so pečat genialnosti vtisnili že prvim delom in njihov genij ostaja enako pričevalen tudi v poznih stvaritvah. V nedogled bi lahko naštevali primere, ki dokazujejo, da evolucijski model razvoja in upada v umetnosti ne zdrži kritične presoje.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

04.12.2015

Kako citirati

Germ, T. (2015). Paradigma zaton-preobrazba-preporod v likovni umetnosti. Ars & Humanitas, 9(2), 5–13. https://doi.org/10.4312/ars.9.2.5-13

Številka

Letn. 9 Št. 2 (2015): Paradigma zaton-preobrazba-preporod v likovni umetnosti

Rubrike

Predgovor

Licenca

Avtorske pravice (c) 2015 Tine Germ

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.