Metamorfoza literarne naracije v likovnih podobah: primer naslovnih miniatur k Zgodbi o svetem Gralu

Avtorji

  • Miha Zor Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1000 Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.9.2.17-39

Ključne besede:

Estoire del saint Graal, naslovna miniatura, francosko gotsko rokopisno slikarstvo, BnF, fr. 105, fr. 9123

Povzetek

Članek se ukvarja s slikovno preobrazbo literarnega besedila, kot je razvidna iz miniatur na naslovnici dveh rokopisov romance Estoire del saint Graal, nastalih v zgodnjem 14. stoletju. Najprej so epizode, ki so upodobljene na naslovni miniaturi, sestavljeni iz več razdelkov, analizirane ikonografsko in formalno. Nato članek predstavi načine, na katere je iz številnih podob, ki so združene v miniaturo na naslovnici, ustvarjena zaokrožena pripoved. Nazadnje pojasni še, kako se podobe na naslovni miniaturi in naslovnica kot celota povezujejo z drugimi miniaturami v rokopisu in kako se interpretativna zaznamovanost, ki jo slikovni pripovedi podeli naslovnica, potrjuje v izbiri epizod za upodobitev v nadaljevanju in v njihovi slikovni interpretaciji literarnega besedila.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Miha Zor, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1000 Ljubljana

Miha Zor je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike. Na Oddelku za umetnostno zgodovino pripravlja doktorsko disertacijo Likovna upodobitev kot usmerjevalec razumevanja srednjeveške romance: Lancelot-Graalov primer, v kateri slogovno in ikonografsko analizira enajst arturjanskih rokopisov s konca 13. in začetka 14. stoletja, posebno pozornost pa namenja primerjavi literarne in likovne naracije. Udeležil se je več mednarodnih znanstvenih srečanj. Že več let honorarno sodeluje z RTV Slovenija, kjer deluje kot napovedovalec, mentor za govor in avtor oddaj o šansonu.

Prenosi

Objavljeno

04.12.2015

Kako citirati

Zor, M. (2015). Metamorfoza literarne naracije v likovnih podobah: primer naslovnih miniatur k Zgodbi o svetem Gralu. Ars & Humanitas, 9(2), 17–39. https://doi.org/10.4312/ars.9.2.17-39

Številka

Letn. 9 Št. 2 (2015): Paradigma zaton-preobrazba-preporod v likovni umetnosti

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2015 Miha Zor

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.