Obravnava srednjeveškega dialoga med dušo in telesom ter vprašanje dualizma

Avtorji

  • Barbara Peklar Finžgarjeva 15a, 8000 Novo mesto

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.9.2.172-199

Ključne besede:

telo, duša, odnos med dušo in telesom, konflikt, kontrast, dualizem, podobnost, identiteta, individuum, podoba

Povzetek

Prispevek temelji na negaciji srednjeveškega dualizma oziroma na razlikovanju telesa od mesa, kot predlaga Suzannah Biernoff (2002). Ta razlika ustreza interpretaciji telesa, pravzaprav trupla, v nekaterih dialogih duše in telesa, med katerimi je tudi priljubljena Visio Philiberti. Telo namreč ni grešno meso, temveč je predstavljeno moralno nevtralno oziroma realistično (ne groteskno), saj je tematizirana osebnost in ne ideologija. To pomeni, da obravnavani dialog telesnost loči od problematične šibkosti, oziroma da je telesnost izraz individuuma. V nasprotju s transi, kjer je individuum minljiv in izginja z razkrajajočim se mesom (ter nazadnje postane anonimen skelet), individualnost v Visio Philiberti ni fiksirana na nestalno snov ali meso. Nosilec individualnosti je nesnovno telo ali duhovna podoba, ki je avtonomna, ker se je odcepila od materialne podlage, torej individualnost ni površinska. Razliko med telesom in mesom upoštevajo tudi ilustracije obravnavanega dialoga, čeprav je ilustracija sama po sebi fizična podoba; pergament kaže podobo individuuma, kakor jo kaže koža. Pergament se namreč od kože hkrati bistveno razlikuje, in sicer koža postane pergament, ko meso postrgajo z nje. Ali, kot se slikovito izrazi Aegidius Romanus, »tekočina se zliva v kožo in izliva iz nje, a koža ostane«42, kar pomeni, da je v skladu s Pavlom (1 Kor 15, 49) individualnost pojmovana kot individualna oblika, neodvisna od materiala – je vrednota, ki se mora ohraniti. Če povzamem, Visio Philiberti dokazuje, da je individualnost v srednjem veku pomembna in izražena s podobo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Barbara Peklar, Finžgarjeva 15a, 8000 Novo mesto

Barbara Peklar je leta 2009 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti. Sedaj je doktorandka Oddelka za umetnostno zgodovino in pripravlja disertacijo na temo subjektivne podobe v srednjeveški umetnosti. Nekaj vidikov raziskave je že objavila oziroma predstavila na mednarodnih konferencah: o individuumu v okviru teme smrti, o branju Mrtvaškega plesa kot subjektivnem izkustvu, o recepciji (pozno)srednjeveških vizij onstranstva, o vlogi domišljije v spoznavnem procesu ter o odnosu med dušo in telesom, kot ga predstavlja motiv dialoga duše in telesa.

Objavljeno

04.12.2015

Kako citirati

Peklar, B. (2015). Obravnava srednjeveškega dialoga med dušo in telesom ter vprašanje dualizma. Ars & Humanitas, 9(2), 172–199. https://doi.org/10.4312/ars.9.2.172-199