Kako je slog postal slaven in hkrati nepomemben

Avtorji

  • Nataša Lah Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci, Sveučilišna avenija 4/IV, Rijeka

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.9.2.215-230

Ključne besede:

zgodovinski slog, stilna kodifikacija, predmetni slog v modernizmu, slogovna klasifikacija, slogovna izraznost, brisanje slogovnih zamejitev

Povzetek

Članek se ukvarja s teoretskim vprašanjem statusa stila in stilnih opredelitev v likovni umetnosti. Izpostavlja, da je na področju umetnostne zgodovine stilistika dobila avtonomno vrednost v poznem 18. stoletju, ko jo je J. J. Winckelmann oddvojil od retorike in razširil tudi na področje zgodovine umetnosti ter izoblikoval koncept historičnih slogov. V istem času so se pod vplivom zgodnje romantike v Evropi pojavile nasprotne težnje, ki so poudarjale individualni značaj umetnosti. Tako so vzporedno s teoretskim konceptom historičnih slogov romantiki tlakovali pot modernizmu in spodkopavali apliciranje nove stilistične metodologije, ki si je prizadevala za kodifikacijo stila. Napetosti med »romantiki« in »klasicisti«, so vrhunec dosegle v shizmi pariškega Salona in pojavu različnih novih trendov, heterogenih konceptov in avantgard. Koncept zgodovinskega sloga pa so v temeljih zamajali izzivi 20. stoletja, saj ga ni bilo mogoče aplicirati na raznoliko umetniško ustvarjalnost v obdobju modernizma, ko sta v ospredje stopili poudarjena izraznost kot ključna lastnost umetniškega dela in njegova avtentičnost na ravni likovnega. V tem kontekstu poskuša članek pokazati, kako lahko po obdobju modernizma o stilu v likovni umetnosti razpravljamo izključno na ravni očitno izraženih likovnih lastnosti umetniškega dela in kako je kodifikacija, ki sledi načelu časovnega »sidranja« znotraj kulturnega konteksta, za obdobje modernizma sporna in nezadostna stilistična strategija.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Nataša Lah, Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci, Sveučilišna avenija 4/IV, Rijeka

Nataša Lah (Rijeka) je umetnostna kritičarka, pisateljica in univerzitetna profesorica. V osemdesetih in devetdesetih je kot svobodna umetnostna kritičarka, urednica in pisateljica sodelovala z več kulturnimi revijami. V istem obdobju je vodila številne razstavne projekte na Hrvaškem in v tujini. Zdaj je predstojnica katedre za umetnostno teorijo na Oddelku za Umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze na Reki. Je tudi profesorica na doktorskem študijskem programu »Sodobni transdisciplinarni humanistični in teoretski študiji« na Fakulteti za medije in komunikacije na Univerzi v Beogradu. Objavila je deset monografij o vizualnih umetnostih in tri knjige s področja zgodovine, teorije in kritike vizualnih umetnosti.

Prenosi

Objavljeno

04.12.2015

Kako citirati

Lah, N. (2015). Kako je slog postal slaven in hkrati nepomemben. Ars & Humanitas, 9(2), 215–230. https://doi.org/10.4312/ars.9.2.215-230

Številka

Letn. 9 Št. 2 (2015): Paradigma zaton-preobrazba-preporod v likovni umetnosti

Rubrike

Varia

Licenca

Avtorske pravice (c) 2015 Nataša Lah

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.