How Style Became Famous and Irrelevant at the Same Time

Nataša Lah

doi:10.4312/ars.9.2.215-230

Avtorji

Nataša Lah Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci, Sveučilišna avenija 4/IV, Rijeka

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.9.2.215-230

Ključne besede:

zgodovinski slog, stilna kodifikacija, predmetni slog v modernizmu, slogovna klasifikacija, slogovna izraznost, brisanje slogovnih zamejitev

Povzetek

Članek se ukvarja s teoretskim vprašanjem statusa stila in stilnih opredelitev v likovni umetnosti. Izpostavlja, da je na področju umetnostne zgodovine stilistika dobila avtonomno vrednost v poznem 18. stoletju, ko jo je J. J. Winckelmann oddvojil od retorike in razširil tudi na področje zgodovine umetnosti ter izoblikoval koncept historičnih slogov. V istem času so se pod vplivom zgodnje romantike v Evropi pojavile nasprotne težnje, ki so poudarjale individualni značaj umetnosti. Tako so vzporedno s teoretskim konceptom historičnih slogov romantiki tlakovali pot modernizmu in spodkopavali apliciranje nove stilistične metodologije, ki si je prizadevala za kodifikacijo stila. Napetosti med »romantiki« in »klasicisti«, so vrhunec dosegle v shizmi pariškega Salona in pojavu različnih novih trendov, heterogenih konceptov in avantgard. Koncept zgodovinskega sloga pa so v temeljih zamajali izzivi 20. stoletja, saj ga ni bilo mogoče aplicirati na raznoliko umetniško ustvarjalnost v obdobju modernizma, ko sta v ospredje stopili poudarjena izraznost kot ključna lastnost umetniškega dela in njegova avtentičnost na ravni likovnega. V tem kontekstu poskuša članek pokazati, kako lahko po obdobju modernizma o stilu v likovni umetnosti razpravljamo izključno na ravni očitno izraženih likovnih lastnosti umetniškega dela in kako je kodifikacija, ki sledi načelu časovnega »sidranja« znotraj kulturnega konteksta, za obdobje modernizma sporna in nezadostna stilistična strategija.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Nataša Lah, Filozofski fakultet Sveučilišta u Rijeci, Sveučilišna avenija 4/IV, Rijeka

Nataša Lah (Rijeka) je umetnostna kritičarka, pisateljica in univerzitetna profesorica. V osemdesetih in devetdesetih je kot svobodna umetnostna kritičarka, urednica in pisateljica sodelovala z več kulturnimi revijami. V istem obdobju je vodila številne razstavne projekte na Hrvaškem in v tujini. Zdaj je predstojnica katedre za umetnostno teorijo na Oddelku za Umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze na Reki. Je tudi profesorica na doktorskem študijskem programu »Sodobni transdisciplinarni humanistični in teoretski študiji« na Fakulteti za medije in komunikacije na Univerzi v Beogradu. Objavila je deset monografij o vizualnih umetnostih in tri knjige s področja zgodovine, teorije in kritike vizualnih umetnosti.