Skulptura iz opatije Rudina v evropskem kontekstu

Povzetek

Benediktinska opatija sv. Mihaela v Rudini nedaleč od Požege je arheološka lokacija, ki je znana že več kot sto let. Arheološke raziskave so potekale v več etapah, v katerih so bili poleg arhitekturnih ostankov odkriti tudi pomembni ostanki arhitekturne plastike in figuralne skulpture, ki predstavljajo daleč najpomembnejši sklop romanskega figuralnega kiparstva na področju celinske Hrvaške. Gre za kamnite konzole z izrazito ekspresivno oblikovanimi človeškimi glavami oziroma celopostavnimi figurami. Skupina konzol iz Rudine je bila v starejši strokovni literaturi sicer večkrat obravnavana, vendar ni bila ustrezno umeščena v umetnostni kontekst, hkrati pa so bili spomeniki neupravičeno označeni kot rustikalni primeri brez večje umetniške vrednosti. Izhajajoč iz najnovejših raziskav se avtor prispevka osredotoča na vprašanje evropskih vplivov na figuralno plastiko benediktinskega samostana v Rudini, predvsem z možnimi povezavami z umetnostnimi središči na ozemlju tedanjih dežel krone sv. Štefana. Posebna pozornost je posvečena slogovni in ikonografski analizi rudinske plastike ter primerjavam s sorodnimi spomeniki na Madžarskem in v Zahodni Evropi. Pri tem avtor poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, na kakšen način in po katerih poteh so lahko spomeniki iz relevantnih umetnostnih središč panonskega bazena in Zahodne Evrope vplivali na kamnite konzole v Rudini. Pri raziskovanju potencialnih vplivov se avtor ne omejuje izključno na kiparstvo, temveč dolžno pozornost posveti tudi drugim medijem, zlasti knjižni iluminaciji. Pri tem vključi ikonografske in ikonološke vidike, ki v starejši literaturi niso bili upoštevani. Prispevek hkrati osvetli specifične morfološke značilnosti rudinske skupine ter s pomočjo natančne formalne in slogovne analize kamnitih konzol razkriva, da gre za lokalno delavnico, v kateri je najverjetneje delalo šest mojstrov.