Skulptura iz opatije Rudina v evropskem kontekstu
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.9.2.231-246Ključne besede:
Rudina, srednjeveško figuralno kiparstvo, Panonska nižina, srednjeveška Evropa, Hrvaška, romanska umetnostPovzetek
Benediktinska opatija sv. Mihaela v Rudini nedaleč od Požege je arheološka lokacija, ki je znana že več kot sto let. Arheološke raziskave so potekale v več etapah, v katerih so bili poleg arhitekturnih ostankov odkriti tudi pomembni ostanki arhitekturne plastike in figuralne skulpture, ki predstavljajo daleč najpomembnejši sklop romanskega figuralnega kiparstva na področju celinske Hrvaške. Gre za kamnite konzole z izrazito ekspresivno oblikovanimi človeškimi glavami oziroma celopostavnimi figurami. Skupina konzol iz Rudine je bila v starejši strokovni literaturi sicer večkrat obravnavana, vendar ni bila ustrezno umeščena v umetnostni kontekst, hkrati pa so bili spomeniki neupravičeno označeni kot rustikalni primeri brez večje umetniške vrednosti. Izhajajoč iz najnovejših raziskav se avtor prispevka osredotoča na vprašanje evropskih vplivov na figuralno plastiko benediktinskega samostana v Rudini, predvsem z možnimi povezavami z umetnostnimi središči na ozemlju tedanjih dežel krone sv. Štefana. Posebna pozornost je posvečena slogovni in ikonografski analizi rudinske plastike ter primerjavam s sorodnimi spomeniki na Madžarskem in v Zahodni Evropi. Pri tem avtor poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, na kakšen način in po katerih poteh so lahko spomeniki iz relevantnih umetnostnih središč panonskega bazena in Zahodne Evrope vplivali na kamnite konzole v Rudini. Pri raziskovanju potencialnih vplivov se avtor ne omejuje izključno na kiparstvo, temveč dolžno pozornost posveti tudi drugim medijem, zlasti knjižni iluminaciji. Pri tem vključi ikonografske in ikonološke vidike, ki v starejši literaturi niso bili upoštevani. Prispevek hkrati osvetli specifične morfološke značilnosti rudinske skupine ter s pomočjo natančne formalne in slogovne analize kamnitih konzol razkriva, da gre za lokalno delavnico, v kateri je najverjetneje delalo šest mojstrov.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2015 Vjekoslav Jukić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
