Kaj je guoxue? – vzorci organizacije znanja na primeru dveh »slovarjev« (2009 in 2014)

Avtorji

  • Raoul David Findeisen Katedra východoázijských štúdií, Filozofická fakulta Univerzity Komenského, Gondova 2, 818 01 Bratislava

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.10.1.31-43

Ključne besede:

Guoxue, kitajsko znanje, staroselska učenost, nacionalno učenje, oživljanje tradicije

Povzetek

Prispevek obravnava novejše razvoje ali, bolje rečeno, preporod koncepta guoxue, ki je nastal pred dobrim stoletjem. Gre za reaktiviran, če ne celo reakcionaren koncept, ki ga v indoevropske jezike večinoma prevajajo kot »kitajsko znanje«, »avtohtono znanje«, »nacionalni nauki« ipd. V njem lahko vidimo neke vrste obrambno reakcijo v smislu paradigmatskega preobrata, ki je pogojen z naraščajočo prevlado (Zahodne) znanosti in tehnologije, ki se je pričela v poznem 19. stoletju in je ponovno vse bolj opazna v sodobni Kitajski. Guoxue je pravzaprav poskus legitimacije vsega, kar lahko povzamemo s frazo »tradicionalnih« naukov in znanj, ki so večinoma dojeti kot nekaj »drugačnega« in nekaj, kar je v nasprotju z vseobsežno dominacijo superiornosti znanosti in tehnologije. A vendar ni nikjer mogoče najti natančnih definicij tega pojma. Spiski in zbirke vseh mogočih diskurzov, ki naj bi predstavljali del guoxue, ponudijo kvečjemu implicitne definicije, ki jih je posledično mogoče samo naknadno obdelati. Izjema so samo tisti primerki guoxue, pri katerih se lahko Kitajska pohvali z nedvoumno in očitno prednostjo pred Zahodom.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Raoul David Findeisen, Katedra východoázijských štúdií, Filozofická fakulta Univerzity Komenského, Gondova 2, 818 01 Bratislava

Raoul David Findeisen je redni profesor sinologije na Katedri za vzhodnoazijske študije Univerze Komenskega v Bratislavi na Slovaškem. Na Svobodni univerzi v Berlinu je študiral sinologijo, japonologijo, filozofijo in primerjalno književnost ter tam tudi magistriral. Zatem je na isti univerzi deloval kot asistent sinologije. Doktoriral je v Bonnu z disertacijo o velikanu moderne kitajske književnosti Lu Xunu. Kot docent je bil zaposlen na Vzhodnoazijskem seminarju Univerze Zürich ter kasneje kot profesor in dekan Univerze Ruhr v Bochumu. Več let je preživel tudi na študijskih izpopolnjevanjih v L. R. Kitajski in na Tajvanu. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z moderno in sodobno kitajsko književnostjo. Je avtor in urednik vrste sinoloških knjig in znanstvenih člankov.

Prenosi

Objavljeno

12.05.2016

Kako citirati

Findeisen, R. D. (2016). Kaj je guoxue? – vzorci organizacije znanja na primeru dveh »slovarjev« (2009 in 2014). Ars & Humanitas, 10(1), 31–43. https://doi.org/10.4312/ars.10.1.31-43

Številka

Letn. 10 Št. 1 (2016): Konfucij in globalizacija: antični in sodobni konfucijanski diskurz

Rubrike

Študije: Sodobna Kitajska, preporod konfucijanstva in kitajske »nacionalne študije«

Licenca

Avtorske pravice (c) 2016 Raoul David Findeisen

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.