Vloga konfucijanske ideologije pri oblikovanju nacionalne države na Japonskem

Avtorji

  • Nataša Visočnik Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.10.1.82-97

Ključne besede:

konfucijanska ideologija, identiteta, nacionalna država, družinska država, konfucijanski nacionalizem

Povzetek

Ideja o iskanju identitete kot procesu, ki pojasnjuje, kdo so ljudje, je pri človeku vedno prisotna. V okviru tega kompleksnega procesa so bili tudi na Japonskem izumljeni številni novi koncepti, poleg tega pa je bila raziskava o etnogenezi na japonskih otokih pod velikim vplivom nacionalističnih diskurzov o japonski kulturi in je sprožila vrsto različnih predpostavk, ki so danes še vedno prisotne. Proces konstruiranja identitet, zlasti japonske nacionalne identitete, je bil še posebej intenziven v obdobju Meiji (1868–1912), tj. ko se je Japonska odprla svetu in je poskusila oblikovati nacionalno državo. V tem obdobju so politiki sprejeli zamisel o nacionalni pripadnosti, ki je delovala kot temeljni kamen za oblikovanje moderne nacionalne države. Oblikovali so idejo o družinski državi (kazoku kokka 家族国家). Ta vsebuje tradicionalno družinsko povezanost ali čut za družino (kazoku shugi 家族 主義), ki je del klasične konfucijanske etike, vendar se nekoliko razlikuje od japonske interpretacije skupine. Čut za družino, ki vključuje sistem širše družine, se je razširil na celoten narod, in sicer tako, da je vključeval cesarsko družino kot glavno družino vseh japonskih družin. Ta članek bo tako poskušal odgovoriti, kako se je konfucijanstvo vključevalo v japonski okvir posodobitve nacionalne države v poznem 19. stoletju in kako je prišlo do opredelitve ene glavnih, če ne celo prevladujoče plasti zgodnjih modernih in sodobnih svetovnih nazorov. Pri tem bo skozi analizo konceptov kritično prevetril uporabo konceptov v teh procesih ter pogledal, kako so ti koncepti nastajali in se spreminjali glede na potrebe družbenega dogajanja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Nataša Visočnik, Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

Nataša Visočnik je docentka na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Študirala je etnologijo in kulturno antropologijo ter japonščino, doktorirala pa je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, in sicer iz tematike, ki povezuje obe področji: Identitetni procesi in bivalno okolje na Japonskem. Raziskovalno se ukvarja s tematikami, kot so identitetni procesi, manjšinska vprašanja, marginalnost in procesi oblikovanja skupnosti na Japonskem, kjer tudi izvaja terensko delo.

 

Prenosi

Objavljeno

12.05.2016

Kako citirati

Visočnik, N. (2016). Vloga konfucijanske ideologije pri oblikovanju nacionalne države na Japonskem. Ars & Humanitas, 10(1), 82–97. https://doi.org/10.4312/ars.10.1.82-97

Številka

Letn. 10 Št. 1 (2016): Konfucij in globalizacija: antični in sodobni konfucijanski diskurz

Rubrike

Študije: Japonsko konfucijanstvo nekoč in danes

Licenca

Avtorske pravice (c) 2016 Nataša Visočnik

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.