Pomen konfucijanske misli za ohranjanje človečnosti in razumnosti v sodobnem svetu

Avtorji

  • Andrej Ule Pod kostanji 2, 1000 Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.10.1.119-132

Ključne besede:

humanost, racionalnost, razumnost, konfucijanstvo, sklepanje po analogiji, samouresničenje

Povzetek

Govorim o možnosti sinteze človečnosti in racionalnosti v sodobnem svetu ter se sprašujem, ali in kako nam pri tem prizadevanju lahko pomaga kitajska filozofska misel, zlasti konfucijanska tradicija. V kitajski filozofski tradiciji je racionalnost grobo vzeto razumljena kot sposobnost človeške »srčne zavesti« (xin) za modro razmišljanje, pametno razpravljanje in ravnanje, ki je v skladu z najvišjimi vrlinami plemenitega človeka. To je bolj podobno konceptu celostne razumnosti kot pa racionalnosti v zahodni filozofski tradiciji. Razumnost v kontekstu kitajske kulture, zlasti konfucijanstva, je močno vezana na specifične oblike argumentacije, predvsem na sklepanje po analogiji ter uporabo metafor in vzorčnih modelov vedenja, ki jih ni mogoče stlačiti v okvire logične (deduktivne ali induktivne) argumentacije. Ob naslonitvi na Mencijevo metodo »ekstenzije« vrojenih, potencialnih človeških vrlin (človečnosti, pravičnosti, dostojnosti in modrosti) od njihovih paradigmatskih primerov na podobne primere v vsakdanjem življenju lahko bolje razumemo gojenje in izvajanje razumnosti kot sinteze racionalnosti in človečnosti. Pri tem ne vidim nobenega notranjega nasprotja med samointeresi posameznika in njegovo moralnostjo. Dejansko moralnost in dejansko razumnost vidim prav v notranji povezanosti stremljenj posameznika po samouresničenju in moralične usmeritve posameznika.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Andrej Ule, Pod kostanji 2, 1000 Ljubljana

Andrej Ule je upokojeni redni profesor analitične fi lozofi je in teorije znanosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Študiral je tehnično matematiko in fi lozofi jo na Univerzi v Ljubljani (diploma iz matematike (1971), magisterij iz fi lozofi je (1974) in doktorat iz fi lozofi je (1979)). V 80. letih je bil kot štipendist Humboldtovega sklada večkrat na študijskem izpopolnjevanju v ZRN, na Inštitutu za logiko in teorijo znanosti v Münchnu. Od 1973 do 2014 je bil asistent, docent in redni profesor na Oddelku za fi lozofi jo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njegova osnovna področja raziskovanja so logika, filozofija jezika, kognitivna filozofija, teorija znanosti in komparativna filozofija (indijska in kitajska epistemologija in logika).


Prenosi

Objavljeno

12.05.2016

Kako citirati

Ule, A. (2016). Pomen konfucijanske misli za ohranjanje človečnosti in razumnosti v sodobnem svetu. Ars & Humanitas, 10(1), 119–132. https://doi.org/10.4312/ars.10.1.119-132

Številka

Letn. 10 Št. 1 (2016): Konfucij in globalizacija: antični in sodobni konfucijanski diskurz

Rubrike

Študije: Konfucijanska morala in njene implikacije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2016 Andrej Ule

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.