Mao Zedong kot poslednji konfucijanski vladar? Moralno-didaktični vidik »konfucijanske« umetnosti

Avtorji

  • Nataša Vampelj Suhadolnik Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.10.1.133-161

Ključne besede:

konfucijanska umetnost, moralno-didaktični vidik, narativno slikarstvo, cesar Taizong, cesar Gaozong, Mao Zedong

Povzetek

Pričujoči članek obravnava problematiko moralno-didaktičnega vidika »konfucijanske umetnosti«, ki nastopa v obliki t. i. narativnega slikarstva. Z namenom legitimacije politične avtoritete so številni vladarji s pomočjo vizualnega medija promovirali konfucijanske družbene in politične vrednote, ki bi jih prikazali kot idealne konfucijanske vladarje. Na primeru dveh vladarjev – prvega cesarja dinastije Tang Taizonga (589–649) ter ustanovitelja dinastije Južni Song Gaozonga (1107–1187) – bomo poskušali prikazati koncept »konfucijanskega idealnega vladarja«, kot ga razkrivajo posamezni primeri narativnih ilustracij. Izhajajoč iz teh primerov bomo v zadnjem delu članka poskušali interpretirati slikovno propagando velikega vodje komunistične Kitajske Mao Zedonga (1893– 1976), ki je ravno tako s pomočjo didaktičnih ilustracij v obliki propagandnih plakatov širil moderne ideje komunistične ideologije. Pri tem je večkrat prikrito sledil modelu »konfucijanskega vladarja«, čeravno ga je ovil v simbolne ovoje modernih ideologij 20. stoletja. Ali bi torej lahko Mao Zedonga označili za poslednjega »konfucijanskega idealnega vladarja«, bo osrednje vprašanje zadnjega dela pričujočega članka.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

  • Nataša Vampelj Suhadolnik, Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

    Nataša Vampelj Suhadolnik je izredna profesorica na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je študirala zgodovino, umetnostno zgodovino in sinologijo. Leta 2006 je na isti fakulteti doktorirala na Oddelku za zgodovino. Že med študijem se je več let strokovno izpopolnjevala na različnih univerzah na Tajvanu in v L. R. Kitajski, po doktoratu pa je kot gostujoča raziskovalka delovala na Centru za kitajske študije (2009) ter v Nacionalnem muzeju Gugong (2013/14) na Tajvanu. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja s kitajsko tradicionalno in moderno umetnostjo, grobno umetnostjo in njeno kozmološko zasnovo, budistično umetnostjo, materialno kulturo in chinoiserie. Je pobudnica in soustanoviteljica Evropskega združenja za azijsko umetnost (EAAA) ter njegova prva predsednica. Je tudi članica upravnega odbora Evropske zveze za kitajske študije. Rezultate svojih raziskav redno objavlja tako v slovenskih kot mednarodnih znanstvenih revijah, v tisku pa je njena prva monografi ja s področja kitajske umetnostne zgodovine.

Prenosi

Objavljeno

12. 05. 2016

Številka

Rubrika

Študije: Konfucijanska morala in njene implikacije

Kako citirati

Vampelj Suhadolnik, N. (2016). Mao Zedong kot poslednji konfucijanski vladar? Moralno-didaktični vidik »konfucijanske« umetnosti. Ars & Humanitas, 10(1), 133-161. https://doi.org/10.4312/ars.10.1.133-161