Mao Zedong kot poslednji konfucijanski vladar? Moralno-didaktični vidik »konfucijanske« umetnosti

Avtorji

  • Nataša Vampelj Suhadolnik Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.10.1.133-161

Ključne besede:

konfucijanska umetnost, moralno-didaktični vidik, narativno slikarstvo, cesar Taizong, cesar Gaozong, Mao Zedong

Povzetek

Pričujoči članek obravnava problematiko moralno-didaktičnega vidika »konfucijanske umetnosti«, ki nastopa v obliki t. i. narativnega slikarstva. Z namenom legitimacije politične avtoritete so številni vladarji s pomočjo vizualnega medija promovirali konfucijanske družbene in politične vrednote, ki bi jih prikazali kot idealne konfucijanske vladarje. Na primeru dveh vladarjev – prvega cesarja dinastije Tang Taizonga (589–649) ter ustanovitelja dinastije Južni Song Gaozonga (1107–1187) – bomo poskušali prikazati koncept »konfucijanskega idealnega vladarja«, kot ga razkrivajo posamezni primeri narativnih ilustracij. Izhajajoč iz teh primerov bomo v zadnjem delu članka poskušali interpretirati slikovno propagando velikega vodje komunistične Kitajske Mao Zedonga (1893– 1976), ki je ravno tako s pomočjo didaktičnih ilustracij v obliki propagandnih plakatov širil moderne ideje komunistične ideologije. Pri tem je večkrat prikrito sledil modelu »konfucijanskega vladarja«, čeravno ga je ovil v simbolne ovoje modernih ideologij 20. stoletja. Ali bi torej lahko Mao Zedonga označili za poslednjega »konfucijanskega idealnega vladarja«, bo osrednje vprašanje zadnjega dela pričujočega članka.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Nataša Vampelj Suhadolnik, Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana

Nataša Vampelj Suhadolnik je izredna profesorica na Oddelku za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je študirala zgodovino, umetnostno zgodovino in sinologijo. Leta 2006 je na isti fakulteti doktorirala na Oddelku za zgodovino. Že med študijem se je več let strokovno izpopolnjevala na različnih univerzah na Tajvanu in v L. R. Kitajski, po doktoratu pa je kot gostujoča raziskovalka delovala na Centru za kitajske študije (2009) ter v Nacionalnem muzeju Gugong (2013/14) na Tajvanu. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja s kitajsko tradicionalno in moderno umetnostjo, grobno umetnostjo in njeno kozmološko zasnovo, budistično umetnostjo, materialno kulturo in chinoiserie. Je pobudnica in soustanoviteljica Evropskega združenja za azijsko umetnost (EAAA) ter njegova prva predsednica. Je tudi članica upravnega odbora Evropske zveze za kitajske študije. Rezultate svojih raziskav redno objavlja tako v slovenskih kot mednarodnih znanstvenih revijah, v tisku pa je njena prva monografi ja s področja kitajske umetnostne zgodovine.

Prenosi

Objavljeno

12.05.2016

Kako citirati

Vampelj Suhadolnik, N. (2016). Mao Zedong kot poslednji konfucijanski vladar? Moralno-didaktični vidik »konfucijanske« umetnosti. Ars & Humanitas, 10(1), 133–161. https://doi.org/10.4312/ars.10.1.133-161

Številka

Letn. 10 Št. 1 (2016): Konfucij in globalizacija: antični in sodobni konfucijanski diskurz

Rubrike

Študije: Konfucijanska morala in njene implikacije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2016 Nataša Vampelj Suhadolnik

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.