»Nočem biti odvisna«: Ali javne prevajalske in tolmaške storitve res negativno vplivajo na aktivno vključenost migrantov v državo gostiteljico?

Nike Kocijančič Pokorn; Iva Jevtić; Jaka Čibej

doi:10.4312/ars.10.2.47-62

»Nočem biti odvisna«: Ali javne prevajalske in tolmaške storitve res negativno vplivajo na aktivno vključenost migrantov v državo gostiteljico?

Avtorji

Nike Kocijančič Pokorn Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Iva Jevtić Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Jaka Čibej Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.10.2.47-62

Ključne besede:

prevajanje in tolmačenje za skupnost, prosilci za mednarodno zaščito, migracije, mobilnost, inkluzija, integracija, jezikovna politika, prevodni režim

Povzetek

Prispevek se sprašuje o upravičenosti določenih političnih ukrepov, ki odrekajo zagotavljanje prevajanja in tolmačenja migrantom, ter zagovarja nove pristope k jezikovni in prevodni politiki, in sicer prek raziskave, ki je bila zasnovana kot odziv na trditve, da prevajalske in tolmaške storitve ovirajo integracijo nedavnih priseljencev. Raziskava je bila izvedena na skupini prosilcev za mednarodno zaščito v azilnem domu v Ljubljani. Najprej smo zbrali podatke o jezikovnem ozadju vseh stanovalcev azilnega doma v avgustu 2014 (56 stanovalcev iz 19 različnih držav), nato pa sestavili reprezentativno skupino 18 prosilcev za mednarodno zaščito na podlagi njihovega maternega jezika in jih razdelili na dve skupini glede na čas bivanja v Sloveniji v času intervjuja (krajše ali daljše obdobje). Kvantitativne podatke o jezikovnih profilih smo zbrali z vprašalnikom, kvalitativne pa s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih v letu 2014, in dveh ponovitvenih intervjujev v letu 2015. Nato smo kvalitativno analizirali transkripcije vseh posnetih intervjujev, pri čemer smo se osredotočali na jezikovne in komunikacijske rešitve na različnih stopnjah migrantovega življenja v državi gostiteljici. Rezultati kažejo, da je osnovne kompromise mogoče doseči, saj so prevajalske in tolmaške storitve komplementarni koraki do neodvisnosti in kot take ne ovirajo učenja dominantnega oz. nacionalnega jezika države gostiteljice, temveč ga podpirajo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Nike Kocijančič Pokorn, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Nike Kocijančič Pokorn je redna profesorica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1999 je na Univerzi v Ljubljani doktorirala iz literarnih znanosti. Strokovno se na področju prevodoslovja ukvarja s teorijo prevajanja, vplivi ideologije na prevod ter prevajanjem in tolmačenjem za skupnost. Objavila je več monografij in člankov, med njimi: Misliti prevod: izbrana besedila iz teorije prevajanja od Cicerona do Derridaja (Ljubljana, 2003), Challenging the Traditional Axioms (Amsterdam, Philadelphia, 2005) in Post-socialist translation practices (Amsterdam, Philadelphia, 2012). Trenutno je namestnica koordinatorja EU projekta FP7 MIME (2014–2018), zadolžena za prevajanje in tolmačenje za skupnost.

Iva Jevtić, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Iva Jevtić je leta 2008 doktorirala iz literarnih znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila od leta 2005 zaposlena kot mlada raziskovalka na
Oddelku za prevajalstvo. Od leta 2014 do konca leta 2015 je delovala kot raziskovalka na EU projektu FP7 MIME. V tem času je izvedla intervjuje v azilnem domu v Ljubljani.

Jaka Čibej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Jaka Čibej je od leta 2014 vpisan na doktorski študij Prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom doc. dr. Darje Fišer piše disertacijo z naslovom Korpusna analiza in prepoznavanje regionalnih jezikovnih različic v spletni slovenščini, in sicer v okviru nacionalnega temeljnega projekta Viri, orodja in metode za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine (J6-6842, 2014–2017), ki ga financira ARRS. Od leta 2016 je kot raziskovalec zaposlen na evropskem projektu FP7 MIME.

Prenosi

Objavljeno

21.12.2016

Kako citirati

Kocijančič Pokorn, N., Jevtić, I., & Čibej, J. (2016). »Nočem biti odvisna«: Ali javne prevajalske in tolmaške storitve res negativno vplivajo na aktivno vključenost migrantov v državo gostiteljico?. Ars & Humanitas, 10(2), 47–62. https://doi.org/10.4312/ars.10.2.47-62

Prenesi citat

Številka

Letn. 10 Št. 2 (2016): Migracije

Rubrike

Študije

Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.