»Nočem biti odvisna«: Ali javne prevajalske in tolmaške storitve res negativno vplivajo na aktivno vključenost migrantov v državo gostiteljico?

Avtorji

  • Nike Kocijančič Pokorn Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Iva Jevtić Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Jaka Čibej Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.10.2.47-62

Ključne besede:

prevajanje in tolmačenje za skupnost, prosilci za mednarodno zaščito, migracije, mobilnost, inkluzija, integracija, jezikovna politika, prevodni režim

Povzetek

Prispevek se sprašuje o upravičenosti določenih političnih ukrepov, ki odrekajo zagotavljanje prevajanja in tolmačenja migrantom, ter zagovarja nove pristope k jezikovni in prevodni politiki, in sicer prek raziskave, ki je bila zasnovana kot odziv na trditve, da prevajalske in tolmaške storitve ovirajo integracijo nedavnih priseljencev. Raziskava je bila izvedena na skupini prosilcev za mednarodno zaščito v azilnem domu v Ljubljani. Najprej smo zbrali podatke o jezikovnem ozadju vseh stanovalcev azilnega doma v avgustu 2014 (56 stanovalcev iz 19 različnih držav), nato pa sestavili reprezentativno skupino 18 prosilcev za mednarodno zaščito na podlagi njihovega maternega jezika in jih razdelili na dve skupini glede na čas bivanja v Sloveniji v času intervjuja (krajše ali daljše obdobje). Kvantitativne podatke o jezikovnih profilih smo zbrali z vprašalnikom, kvalitativne pa s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih v letu 2014, in dveh ponovitvenih intervjujev v letu 2015. Nato smo kvalitativno analizirali transkripcije vseh posnetih intervjujev, pri čemer smo se osredotočali na jezikovne in komunikacijske rešitve na različnih stopnjah migrantovega življenja v državi gostiteljici. Rezultati kažejo, da je osnovne kompromise mogoče doseči, saj so prevajalske in tolmaške storitve komplementarni koraki do neodvisnosti in kot take ne ovirajo učenja dominantnega oz. nacionalnega jezika države gostiteljice, temveč ga podpirajo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

  • Nike Kocijančič Pokorn, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    Nike Kocijančič Pokorn je redna profesorica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1999 je na Univerzi v Ljubljani doktorirala iz literarnih znanosti. Strokovno se na področju prevodoslovja ukvarja s teorijo prevajanja, vplivi ideologije na prevod ter prevajanjem in tolmačenjem za skupnost. Objavila je več monografij in člankov, med njimi: Misliti prevod: izbrana besedila iz teorije prevajanja od Cicerona do Derridaja (Ljubljana, 2003), Challenging the Traditional Axioms (Amsterdam, Philadelphia, 2005) in Post-socialist translation practices (Amsterdam, Philadelphia, 2012). Trenutno je namestnica koordinatorja EU projekta FP7 MIME (2014–2018), zadolžena za prevajanje in tolmačenje za skupnost.
  • Iva Jevtić, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    Iva Jevtić je leta 2008 doktorirala iz literarnih znanosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bila od leta 2005 zaposlena kot mlada raziskovalka na
    Oddelku za prevajalstvo. Od leta 2014 do konca leta 2015 je delovala kot raziskovalka na EU projektu FP7 MIME. V tem času je izvedla intervjuje v azilnem domu v Ljubljani.
  • Jaka Čibej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
    Jaka Čibej je od leta 2014 vpisan na doktorski študij Prevodoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom doc. dr. Darje Fišer piše disertacijo z naslovom Korpusna analiza in prepoznavanje regionalnih jezikovnih različic v spletni slovenščini, in sicer v okviru nacionalnega temeljnega projekta Viri, orodja in metode za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine (J6-6842, 2014–2017), ki ga financira ARRS. Od leta 2016 je kot raziskovalec zaposlen na evropskem projektu FP7 MIME.

Prenosi

Objavljeno

21. 12. 2016

Številka

Rubrika

Študije

Kako citirati

Kocijančič Pokorn, N., Jevtić, I., & Čibej, J. (2016). »Nočem biti odvisna«: Ali javne prevajalske in tolmaške storitve res negativno vplivajo na aktivno vključenost migrantov v državo gostiteljico?. Ars & Humanitas, 10(2), 47-62. https://doi.org/10.4312/ars.10.2.47-62