Prišli, da ne bi ostali: podobe prihoda kot vizualne reprezentacije migracij
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.10.2.31-46Ključne besede:
migracije, podobe prihodov in odhodov, gostujoči delavec, emigracija/imigracija, fotografijaPovzetek
Podobe odhodov in prihodov so tesno povezane z imigracijo in emigracijo. Številne zgodovinske fotografije na primer prikazujejo turške »gastarbajterje«, ki v šestdesetih letih 20. stoletja zapuščajo Istanbul in prihajajo v München. Te dokumentarne fotografije zaznamujejo železniške postaje, vlaki, ljudje s kovčki, nered, radovednost in strah. Podobe prenatrpanih železniških postaj so krožile v medijih in migracije prevajale v popotovanje brez prihoda v ciljnih deželah – reprezentativni simbol je postal kovček, pogosto razstavljen na razstavah o migracijah. Ekvivalent tem podobam prihoda so bile v osemdesetih letih preteklega stoletja fotografije turških »gostujočih delavcev«, ki zapuščajo Nemčijo, ko so jim izplačali visoke denarne nagrade, če so zapustili deželo. Fotografi, kot na primer Brigitte Kraemer in Manfred Vollmer, so spremljali družine med odhodom od doma. Članek zgodovinske fotografije primerja s sodobnimi medijskimi reprezentacijami prihajajočih beguncev ter se sprašuje o razlikah in podobnostih. Ali obstaja podobje, ki obsega različna tranzitivna stanja imigracij? Kakšna pripisovanja formulirajo te slike? Ali lahko umetnost proizvede nasprotne podobe?Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
22.12.2016
Kako citirati
Dogramaci, B. (2016). Prišli, da ne bi ostali: podobe prihoda kot vizualne reprezentacije migracij. Ars & Humanitas, 10(2), 31–46. https://doi.org/10.4312/ars.10.2.31-46
Številka
Rubrike
Študije
Licenca
Avtorske pravice (c) 2016 Burcu Dogramaci
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
