Stephan Lessenich: Ponovno izumljanje socialnega: Socialna država v prožnem kapitalizmu

Vesna Leskošek

doi:10.4312/ars.10.2.181-184

Stephan Lessenich: Ponovno izumljanje socialnega: Socialna država v prožnem kapitalizmu

Avtorji

Vesna Leskošek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.10.2.181-184

Ključne besede:

Stephan Lessenich

Povzetek

Tuja dela o socialni državi so redko prevedena v slovenski jezik, čeprav se v zadnjih letih o njej veliko govori v kontekstu preoblikovanja socialne države v t. i. delovno državo oz. z delom pogoje(va)no blaginjo (Workfare). Obravnavana knjiga je prispevek k razumevanju teh sprememb na več ravneh – na makro ravni s pojasnjevanjem zgodovine razvoja socialne države in umeščanjem v sedanje oblike kapitalizma, na mezo ravni z razlago socialne politike in na mikro ravni s pojasnjevanjem učinkov na naše življenje. Poleg tega se avtor osredotoča na kontekstualizacijo in pojasnjevanje poglavitnih konceptualnih sprememb, s katerimi se sociologija ukvarja že nekaj desetletij, v zadnjem pa jo skorajda docela okupirajo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

22.12.2016

Kako citirati

Leskošek, V. (2016). Stephan Lessenich: Ponovno izumljanje socialnega: Socialna država v prožnem kapitalizmu. Ars & Humanitas, 10(2), 181–184. https://doi.org/10.4312/ars.10.2.181-184

Prenesi citat

Številka

Letn. 10 Št. 2 (2016): Migracije

Rubrike

Recenzije

Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.