Emblemi v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma: kontekst, viri, izvirnost

Avtorji

  • Tine Germ Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.11.1.149-170

Ključne besede:

Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, Filippo Picinelli, Mundus Symbolicus, Andrea Alciati, Emblematum liber, renesančna in baročna emblematika, ikonografija, Janez Gregor Dolničar, Andrej Trost

Povzetek

Avtor v prispevku opredeli vire in zglede za ikonografijo emblemov v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma (Dizmova kronika), hranjene v Arhivu Republike Slovenije (ref. AS 1073, I/1), ki še niso bili raziskani. Dizmova kronika je izvirna oblika spominske knjige, v kateri so na pretežno celostranskih miniaturah predstavljeni emblemi in imena članov družbe, njihovi grbi in podatki o vpisu v družbo. Prve miniature so nastale leta 1689, zadnji člani pa so bili vpisani leta 1801. Kakovost iluminacij in ikonografsko bogastvo sta izjemna, tako da Dizmova kronika danes upravičeno velja za najodličnejši baročni iluminirani rokopis, kar se jih je ohranilo na Slovenskem.
Najnovejše raziskave kažejo, da se ideja in koncept dela zgledujeta po vsebinsko sorodno zasnovani spominski knjigi bolonjskih akademikov Memorie, imprese, e ritratti de’ signori Accademici Gelati de Bologna, izdani v Bologni leta 1672. Zaradi specifičnega konteksta nastanka Dizmove kronike so emblemi izvirne stvaritve, s poudarjeno individualizirano vsebino, kar bistveno otežuje iskanje literarnih virov in morebitnih neposrednih zgledov. Nedvomno je treba upoštevati možnost vpliva večjega števila renesančnih in baročnih emblemskih knjig, vse od inkunabule renesančne emblematike, Alciatijeve Emblematum liber (1531), do sočasnih izdaj. Raziskave zgodnjenovoveške emblematike kažejo, da je med ključnimi viri navdiha za embleme v Dizmovi kroniki popularna, enciklopedično zasnovana knjiga emblemov Mundus Symbolicus Filippa Picinellija, ki je pod naslovom Mondo simbolico prvič izšla v Milanu leta 1653. Picinellijevo obsežno delo z opisi več sto emblemov je prava zakladnica idej za nove embleme. Zdi se, da so bile klasične emblemske knjige, iz katerih bi lahko naročniki preprosto posneli uveljavljene embleme, prav zaradi želje po izvirnosti za člane Dizmove družbe manj privlačne. Analiza emblemov v Dizmovi kroniki pokaže, da tudi v primerih, ko so se naročniki zgledovali po tradicionalnih emblemskih knjigah (npr. po Alciatiju), emblemov niso kopirali, ampak so jih domiselno preoblikovali. Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma ni eklektično delo, ki bi povzemalo obstoječe prototipe, zato se iskanje neposrednih zgledov praviloma izkaže za brezplodno. Gre za edinstveno zbirko izvirnih emblemov, ki razkriva kompleksen odnos do obstoječe tradicije in predstavlja pomemben prispevek v razvoju baročne emblematike.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Tine Germ, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Prof. dr. Tine Germ je zaposlen na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava evropsko umetnost poznega srednjega in zgodnjega novega veka ter ikonografijo in ikonologijo. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na humanistične teme v umetnosti poznega srednjega in zgodnjega novega veka, vpliv renesančnega neoplatonizma na likovno umetnost, ikonografijo krščanskega naravoslovja, renesančno in baročno emblematiko ter v povezavi s tem na ikonografske prvine v grafiki in knjižni ilustraciji.

Prenosi

Objavljeno

31.07.2017

Kako citirati

Germ, T. (2017). Emblemi v Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma: kontekst, viri, izvirnost. Ars & Humanitas, 11(1), 149–170. https://doi.org/10.4312/ars.11.1.149-170

Številka

Letn. 11 Št. 1 (2017): Ekfraza

Rubrike

Varia

Licenca

Avtorske pravice (c) 2017 Tine Germ

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.