O hipotezi o tlorisnem razvoju kurije Poklek v Zagorskih Selih glede na obrise nepoznanega tipa stavbene arhitekture v kontinentalni Hrvaški
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.11.1.171-188Ključne besede:
enoprostorska zasnova, graščina, utrdba, kontinentalna Hrvaška, srednji vek, zatočišče, renesansaPovzetek
Na podlagi raziskovanja fasad kurije Poklek podajamo predpostavko o njenem tlorisnem razvoju, pri čemer jedro skozi tri nadstropja sestoji iz prostora štirikotnega tlorisa in ozkega hodnika s stopniščem, zgrajenim znotraj stenske mase. Enak razpored lahko razločimo tudi na tlorisih več baročnih stavb na podeželju ali na urbanih območjih severozahodne Hrvaške. Ob kasnejših neposrednih vpogledih in raziskovanjih posameznih bolj zloženih struktur so bili v dovolj veliki meri potrjeni elementi, ki navajajo na do zdaj nepoznan vzorec organizacije prostora. Predpostavko potrjujejo tudi zgodovinski prikazi stavbe značilnega tlorisa in neodvisni zaključki drugih raziskovalcev. Takšen metodološki pristop se je pokazal kot najustreznejši, saj je v obstoječih okoliščinah povsem jasno, da obravnavane hipoteze v doglednem času ni mogoče potrditi s ciljno in sistematično usmerjenimi raziskovanji na dovolj velikem vzorcu. Zaključke, predstavljene v tem prispevku, moramo nujno razumeti kot iniciativno zbirko smernic za bodoča, predvsem konzervatorsko-restavratorska in arheološka raziskovanja, z namenom razširitve in sistematizacije znanstvenega spoznanja o tipologiji in genezi stavbene arhitekture, morda tudi na širšem zemljepisnem področju. Prav na takšna prostorska jedra se od druge polovice 16. stoletja nanaša ime curia. Lastniki so bili pripadniki nižjega plemstva, cerkveni dostojanstveniki, a tudi veliki fevdalci. Gre za najenostavnejšo kategorijo fevdalne arhitekture v kontinentalni Hrvaški na začetku novega veka, pri čemer da elementarnost prostorske organizacije slutiti zgodnejši nastanek.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2017 Duško Čikara
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
