Matej Sternen kot restavrator: izbrani primeri v Sloveniji in na Hrvaškem

Avtorji

  • Nina Unković Univerzitet u Splitu, Filozofski fakultet

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.11.1.204-223

Ključne besede:

Matej Sternen, ohranjanje stenskih poslikav, Celjski strop, cerkev Sv. Mihaela v Stonu, France Stele, Ljubo Karaman

Povzetek

V literaturi je Matej Sternen (1870–1949) bolje poznan kot impresionistični slikar kakor restavrator umetnin, čeprav je v svoji bogati karieri kot restavrator v letih 1898–1941 odkril in obnovil veliko umetnin, zlasti fresk v Sloveniji in Dalmaciji. Za restavratorstvo se je živo zanimal, o čemer pričajo številni izpiski o slikarski tehnologiji ter o restavratorskih in konservatorskih metodah. To je njegovo slikarstvo obogatilo tako, da se je kot slikar lotil tudi fresk in še nekaterih drugih tehnik. Bil je slikar, ki je izredno pazljivo gradil svoje slike: dobro je obvladal tehniko priprave slikarske podlage ter vedno upošteval zakonitosti barv in njihovih odnosov ter razmerij z ozirom na beli slikarski »grund«. Skupaj z bližnjima sodelavcema, umetnostnima zgodovinarjema Francetom Steletom (1886–1972) in Ljubom Karamanom (1886–1971), je Matej Sternen v svoji restavratorski praksi udejanjil v tistem času v stroki vzpostavljeno načelo »konzervirati in ne restavrirati«. Raziskava, ki temelji na terenskem delu in študiju arhivskih virov, hranjenih v Ljubljani, Celju, Splitu in Zagrebu, se osredotoča na dva pomembna spomenika umetnostne dediščine – Celjski strop in freske v cerkvici Sv. Mihaela v Stonu. Na izbranih primerih, ki sta s tehničnega in metodološkega vidika zaščite spomenikov različna, so predstavljena Sternenova strokovna izhodišča in njihova praktična realizacija v duhu omenjenega načela, ki zagovarja ohranjanje in zavrača agresivne restavratorske posege.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Nina Unković, Univerzitet u Splitu, Filozofski fakultet

Nina Unković, konservatorka in umetnostna zgodovinarka, se po večletnih izkušnjah na področju projektnega vodstva na Inštitutu za kulturno dediščino v Splitu posveča prečevanju teorij in metodologij ohranjanja spomenikov po padcu avstroogrske monarhije do leta 1950 na področju nekdanje Jugoslavije. Je prejemnica »Marie Curie« štipendije za triletni projekt »Comparison of Croatian and Slovenian conservators Ljubo Karaman and France Stele in the context of Vienna School of Art history«. Od junija 2014 do decembra 2016 je bila zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, trenutno pa dela kot vodja projekta in predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Splitu. Hkrati zaključuje doktorski študij na študijskem programu »Humanistika in družboslovje«, področje umetnostna zgodovina, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je avtorica večjega števila znanstvenih člankov, objavljenih v uveljavljenih strokovnih revijah in članica organizacijskega odbora mednarodnih znanstvenih konferenc.

Objavljeno

31.07.2017

Kako citirati

Unković, N. (2017). Matej Sternen kot restavrator: izbrani primeri v Sloveniji in na Hrvaškem. Ars & Humanitas, 11(1), 204–223. https://doi.org/10.4312/ars.11.1.204-223

Številka

Rubrike

Varia