LGBTIQ+ mladi in izkušnje z nasiljem na področju edukacije

Avtorji

  • Nina Perger

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.12.1.88-103

Ključne besede:

LGBTIQ , edukacija, nasilje, razmerja moči

Povzetek

V pričujočem prispevku se osredotočamo na izkušnje mladih gejev, lezbijk, biseksualnih, transspolnih, interspolnih in kvir oseb (LGBTIQ+) v izobraževanju na osnovi raziskave Vsakdanje življenje mladih LGBTIQ+ oseb, ki jo je leta 2017 izvedlo Društvo Parada ponosa. V njej je sodelovalo 751 mladih, starih od 16 do 30 let. Pri tem se osredotočamo na izkušnje z medvrstniškim nasiljem, pa tudi z nasiljem in s praksami (heteroseksualiziranega in cisnormativnega) discipliniranja s strani šolskih delavk_cev. Izkušnje z nasiljem na področju edukacije so sicer pogosto obravnavane s pomočjo koncepta medvrstniškega nasilja, ki z individualizacijo odgovornosti in obravnavanjem nasilja kot individualnih »patologij« neredko s težavo obravnava pomen hetero- in cisnormativnih družbenih struktur ter njihovih realizacij v povezavi z nasiljem znotraj izobraževalnega konteksta. Prakse nasilja in discipliniranja, usmerjene proti mladim LGBTIQ+ osebam, delujejo kot mehanizem reproduciranja in krepitve omenjenih družbenih struktur, zaradi česar jih je treba za učinkovito obravnavo in naslavljanje izkušenj z nasiljem zaradi nenormativne spolne in seksualne identitete umestiti v širši kontekst družbenih razmerij moči.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

  • Nina Perger

    Nina Perger, mag. prof. soc. ped., deluje kot mlada raziskovalka na Centru za socialno psihologijo (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani). V doktorski disertaciji se ukvarja z vsakdanjim življenjem oseb z nebinarnimi spolnimi in seksualnimi identitetami. Njene raziskovalne teme vključujejo družbena razmerja moči, feministične teorije, študije spolov in seksualnosti, kvir teorije in transspolne študije.

Objavljeno

20. 07. 2018

Kako citirati

Perger, N. (2018). LGBTIQ+ mladi in izkušnje z nasiljem na področju edukacije. Ars & Humanitas, 12(1), 88-103. https://doi.org/10.4312/ars.12.1.88-103