Verbalno nasilje v vrtcu in osnovni šoli
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.12.1.104-123Ključne besede:
verbalno nasilje, otrok, vrtec, osnovna šola, prepričanja študentovPovzetek
V slovenskem prostoru in v tujini obstaja dokaj obsežna literatura o nasilju različnih oblik, zaradi česar se pojavlja zelo različna in specifična raba posameznih pojmov, ki označujejo isto dejavnost oziroma problematiko, npr. nasilje, agresivnost, agresija, trpinčenje, prisila, ustrahovanje. Ena izmed pogostih oblik nasilja je verbalno nasilje, pri katerem gre za besedno izražanje nespoštovanja do žrtve. Živimo v času, ko med prebivalkami in prebivalci Republike Slovenije zelo hitro narašča družbena neenakost. V različnih dokumentih Evropske unije pa sta prav vzgoja in izobraževanje v predšolskem in zgodnješolskem obdobju izpostavljena kot tista, ki najbolj prispevata k pravičnosti v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu in imata pomembno vlogo pri spodbujanju socialne vključenosti ter zmanjševanju socialno-ekonomskih in drugih razlik med otroki. Zato me je še posebej zanimalo, ali oziroma kako se verbalno nasilje kot posledica nestrpnosti in diskriminatornih praks kaže v vrtcu/osnovni šoli.
V ta namen je bila na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani izvedena raziskava o stališčih študentk in študentov treh različnih študijskih programov do verbalnega nasilja v vrtcu/osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da anketirane študentke in anketirani študenti zaznavajo različne reprezentacije verbalnega nasilja v vrtcu/osnovni šoli, da pa bi bilo potrebno nenehno izobraževanje za t. i. kulturo aktivne strpnosti, ki bi pomagala pri prepoznavanju oblik nestrpnosti in diskriminatornih praks.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2018 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
